Prosilec zoper odločbo Vlade Republike Slovenije
+ -Številka: 021-22/2005/3
Kategorije: Ostali sodni postopki
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 247. in 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22.2.2005, zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št.: 111-06/2000-6 z dne 14.2.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni izročiti fotokopijo dokumenta - Izjava volje Vlade Republike Slovenije, št. 712-20/96-08 z dne 22.2.2001, v katerem je dolžan izbrisati ime in priimek na prvi strani v 1. in 2. točki ter v 1., 4., in 20. vrstici obrazložitve na hrbtni strani dokumenta.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 18.1.2005 od organa v obliki fotokopije zahteval dokument 'Izjavo volje Vlade Republike št. 712-20/96-08 z dne 22.2.2001', ki jo je sprejela Vlada RS na 14. seji dne 22.2.2001. Prosilec navaja, da ima izjava volje prednjo in hrbtno stran, zadeva pa denacionalizacijo.
Organ je z odločbo št. 111-06/2000-6 z dne 14.2.2005, na podlagi 9. točke 6. člena ZDIJZ v celoti zavrnil prosilčevo zahtevo za pridobitev fotokopije zahtevanega dokumenta. Ker gre v obravnavanem primeru za izjemo iz 9. točke 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na podatek, ki je bil sestavljen zaradi nepravdnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, je organ prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil. Prosilec namreč zahteva posredovanje izjave volje, ki jo je organ sprejel zaradi postopka vračanja zaplenjenega premoženja prosilčevemu zapustniku pred nepravdnim sodiščem v Kranju. Zahtevana izjava volje predstavlja navodilo Republike Slovenije njenemu zakonitemu zastopniku, to je Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije in kot taka skladno s 6. členom ZDIJZ ni dostopna drugim udeležencem v nepravdnem postopku, saj bi njeno razkritje škodovalo njegovi izvedbi, še posebej v luči interesa nasprotnega udeleženca – v konkretnem primeru je to Republika Slovenija – po zanj čim bolj ugodni rešitvi predmetne nepravdne zadeve. V pravni teoriji in sodni praksi ni sporno, da v nepravdnem postopku nastopajo tudi udeleženci z nasprotujočimi si interesi; vsakršni pravno priznani interesi – nasprotujoči si pa še toliko bolj – pa terjajo enakopravno obdelavo v postopku. In ker že Ustava Republike Slovenije v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, udeleženec v nepravdnem postopku ne more biti v boljšem položaju zgolj zato, ker je nasprotni udeleženec organ, ki ga zavezuje ZDIJZ. Udeleženci v (nepravdnem) postopku morajo biti enakopravni. Če torej 1. odstavek 150. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 12/03 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP), ki se v nepravdnih zadevah skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 s spremembami) uporablja subsidiarno, daje strankam zgolj in samo pravico pregledovati in prepisovati spisovno gradivo, eden izmed udeležencev tega določila ne more obiti preko ZDIJZ in pridobiti informacijo iz zaupnega razmerja med nasprotnim udeležencem in njegovim zakonitim zastopnikom ob tem, ko sam tovrstnih informacij, ker ga ZDIJZ ne zavezuje, nasprotnemu udeležencu ni dolžan posredovati. S tem bi bil nasprotni udeleženec v neupravičeno slabšem pravnem položaju – v takšnem položaju bi bila na primer stranka v pravdi, ki bi morala ves čas javno komunicirati s svojim odvetnikom in tako razkri(va)ti – med drugim tudi nasprotni stranki – argumente in sredstva, ki jih bo (morda) v nadaljevanju postopka uporabila za zaščito svojih interesov. Vrh tega tudi iz 1. točke 1. odstavka 231. člena ZPP izhaja, da je razmerje med zastopnikom in zastopanim zaupne narave in sme zato priča odreči pričanje o tistem, kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu. Čeprav ZDIJZ predstavlja samostojno pravno podlago za pridobitev informacije javnega značaja – mimo določb procesnih predpisov – pa je potrebno poudariti, da je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter čim večjo obveščenost javnosti o njihovem delovanju; njegovo bistvo je omogočanje pritiska javnosti na delovanje državnih organov. V sodnih postopkih pa morajo biti udeleženci enakopravni, kajti zgolj in samo takrat bodo izpolnjeni pogoji za neodvisno in nepristransko sojenje, ki je temelj pravne države (1. odstavek 23. člena Ustave RS). Zato bi posredovanje informacij, kakršno zahteva prosilec, v končni posledici lahko pomenilo erozijo pravne države. In če se pomembna dimenzija ZDIJZ nanaša na sodelovanje javnosti v postopkih političnega in pravnega odločanja, je prosilcu to sodelovanje zagotovljeno ob spoštovanju vseh procesnih jamstev že v sodnem postopku, kjer mu nasproti povsem enakopravno kot udeleženka (de iure gestionis) stoji Republika Slovenija. Pravica do informacij, s katerimi razpolaga država, je nadvse pomembna državljanska in politična pridobitev, kar v resnici omogoča neposreden nadzor civilne družbe nad delovanjem državne oblasti. Tako se zastavlja vprašanje, kakšno kontrolo nad delovanjem Vlade Republike Slovenije in posledično Državnega pravobranilstva Republike Slovenije bi prosilec v konkretni zadevi lahko opravil z dostopom do zahtevane izjave volje. Morda bi lahko edino le ugotovil, ali je zakoniti zastopnik sledil navodilom, ki mu jih je v zvezi z zastopanjem v konkretni nepravdni zadevi podala Vlada Republike Slovenije. Stvar zastopanega je, kako, in če sploh, bo preveril, ali je bila njegova volja preko zastopnika v konkretnem postopku dosledno uveljavljana. Glede na navedeno je bilo potrebno prosilčevo zahtevo v celoti zavrniti.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec vložil pritožbo dne 22.2.2005, v kateri navaja, da zavrnilna odločba organa ni utemeljena. Navaja, da je vrnitev odvzetega premoženja v skladu z dovoljenimi civilizacijskimi pravicami za človeka in v skladu s pozitivnimi zakoni in predpisi za popravljanje krivic v Republiki Sloveniji. Vlada RS je dolžna vrniti odvzeta zemljišča in je dolžna izjavo volje Vlade RS št. 712-20/96-08 z dne 22.2.2001 uresničiti v celoti. Vlada RS ima v posesti protokolarni objekt Brdo, h kateremu so bila pridružena zemljišča odvzeta prosilčevim pravnim prednikom. Pravni nasledniki so zato pravočasno vložili zahtevo za vrnitev zaplenjenih zemljišč. Do pravnomočnega sklepa in izvedbe vrnitve odvzetih zemljišč je vključena vsakokratna Vlada RS. Z izjavo volje Vlade RS je odprta pot za morebitni sporazum med Vlado RS in pravni nasledniki denacionalizacijskih upravičencev. Sklepanje o vrnitvi odvzetega pravnemu predniku pritožnika ni bilo dosledno z Izjavo volje. Prosilec ima kot pravni naslednik pravico biti seznanjen z Izjavo volje Vlade RS. Posredovanje Izjave volje Vlade RS ne škoduje Republiki Sloveniji, zato prosilec zahteva, da mu organ zahtevani dokument pošlje na njegov naslov.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom št.: 467-12/2003 z dne 2.3.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je za potrebe razjasnitve dejanskega stanja in preveritve razlogov za zavrnitev prosilčeve zahteve zahtevani dokument prejel in vanj tudi vpogledal.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva konkreten dokument (izjavo volje organa), s katero organ razpolaga - Izjava volje Vlade Republike Slovenije, št. 712-20/96-08 z dne 22.2.2001. Dokument je v pisni obliki in se nahaja v posesti organa.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacijo javnega značaja, saj se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, in obenem izvira iz delovnega področja organa. Kot ugotavlja tudi sam organ, se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o vsebini izjave volje glede konkretne nepremičnine, izjavljene na 14. seji Vlade RS, dne 22.2.2001. Delovno področje organa je v konkretnem primeru določeno v Zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS št. 4/93 s spremembami, v nadaljevanju ZVRS), ki v 1. odstavku 7. člena določa, da Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju vlada) zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače odločeno. Po določilu 2. odstavka 7. člena ZVRS pa določa, da vlada upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem Republike Slovenije, če glede posameznih nepremičnin s posebnim zakonom ni drugače določeno. Po določilu 4. odstavka 26. člena ZVRS vlada odloča z različnimi akti, pri čemer sprejme sklep vedno, kadar ne odloči z drugim aktom.
Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Ker dokument izvira iz delovnega področja organa, zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilih ZDU-1, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih (kot v tem primeru ZDU-1), temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Ker se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o vsebini izjave volje organa, izdane na podlagi 2. odstavka 7. člena ZVRS na seji organa, gre tudi v tem delu za delovno področje organa in zato zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal le še, ali katerikoli del zahtevanega dokumenta ne predstavlja kakšne od izjem od prostega dostopa do zahtevane informacije iz 6. člena ZDIJZ.
2. Izjeme iz 6. člena ZDIJZ
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja in sicer na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je tudi, da prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa gre za obstoj ene od zakonskih izjem od prostega dostopa.
6. člen ZDIJZ zato taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ se v svoji zavrnilni odločbi opira na izjemo iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, torej na podatek pridobljen zaradi sodnega postopka, njegovo razkritje pa bi škodovalo njegovi izvedbi.
2.1. Izjema po 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ je svojo zavrnilno odločbo oprl na določbo 8. točke (pred novelo ZDIJZ 9. točke, op. Pooblaščenca) 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. ZDIJZ tako določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo izjeme. Organ ocenjuje tudi, da gre za podatek zaupne narave, saj prosilec zahteva posredovanje izjave volje, ki jo je organ sprejel zaradi postopka vračanja zaplenjenega premoženja prosilčevemu zapustniku in predstavlja podlago za zastopanje pred pristojnim sodiščem.
V konkretnem postopku je sodišče odločalo v nepravdnem postopku po določilih Zakona o nepravdnem postopku (UL SRS št. 30/86, v nadaljevanju ZNP). ZNP v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno (subsidiarna uporaba). Zakon o pravdnem postopku (UL RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v 179. členu določa, da se pravdni postopek začne s tožbo, medtem ko se nepravdni postopek po določilu 83. člena ZNP začne na predlog. Trenutek pravnomočnosti sodne odločbe (sodbe ali sklepa) pa določa 319. člen ZPP, po katerem postane sodba pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo, v kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne izvršbe. V konkretnem primeru je sodišče odločilo s sklepom, ki pa je, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, že pravnomočen, kar pomeni da je postopek (pravnomočno) končan.
Za uveljavitev izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je torej poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku, bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa organ zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ (ki dokumenta ne želi razkriti) izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi sodnega (nepravdnega) postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Organ mora kot verjetno izkazati, da bi bil z razkritjem prizadet nek javni interes (v konkretnem primeru, da bi bil z razkritjem izjave volje ogrožen sodni postopek).
Ker je bil v obravnavani zadevi sodni postopek že pravnomočno končan, zato nikakor ne pride v poštev izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predpostavlja, da je postopek še v teku in torej varuje obstoječ, še ne pravnomočno končan sodni postopek. Tudi v kolikor bi bil sodni postopek še v teku, Pooblaščenec zgolj pripominja, da organ v ničemer ni izkazal ogrozitve pravno varovane dobrine oziroma nastanka resne škode, saj se v odločbi zgolj sklicuje na omenjene določbe ZDIJZ. Samo sklicevanje organa oziroma le hipotetično zatrjevanje nastanka škode, brez izvedbe škodnega testa, pa za izkazanost zatrjevane izjeme nikakor ne zadostuje. Iz predložene dokumentacijo je razvidno, da se je konkretni pravnomočno zaključeni nepravdni postopek vodil pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod opravilno številko N 123/94. Zoper sklep sodišča prve stopnje, opr. št. N 123/94 z dne 24.1.2003, je eden od predlagateljev sicer dne 2.6.2003 vložil pritožbo, ki pa jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom, opr. št. II Cp 1235/2003 z dne 3.9.2003, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zoper navedeni pravnomočni sklep je isti predlagatelj dne 20.10.2003 na Vrhovno sodišče vložil še revizijo kot izredno pravno sredstvo.
Pooblaščenec je zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa 1. odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, vpogledal tudi v zahtevani dokument, in ugotovil, da njegova vsebina nikakor ne more ogrožati poteka konkretnega sodnega nepravdnega postopka, saj je slednji že pravnomočno končan, torej zaključen. Iz obrazložitve pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. N 123/94 z dne 24.1.2003, tudi izhaja, da je sodišče z zahtevanim dokumentom seznanjeno in ga citira ter povzema.
Sodišče je v cit. sklepu ugotovilo, da nepremičnin, ki so predmet postopka, ni mogoče vrniti v last in posest, saj se po določilu 3. odstavka 42. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS št. 27/91 s spremembami, v nadaljevanju ZDen) upravičencem lahko vrnejo nadomestna zemljišča le v primeru sporazuma med upravičenci in zavezanci. Iz sklepa nato izhaja, da je organ dne 22.2.2001 sprejel izjavo volje, da se predlagateljem kot odškodnina za odvzeto zemljišče dodeli nadomestno zemljišče v kompleksu Brdo, zato je zakonita zastopnica nasprotne udeleženke predlagateljem to tudi predlagala, vendar je ta predlog kasneje umaknila, ker se predlagatelji dne 19.10.2001 niso udeležili sestanka pri organu, nadomestno zemljišče pa se lahko upravičencem dodeli le na podlagi sporazuma strank.
Iz navedenega torej izhaja, da je nepravdno sodišče z zahtevanim dokumentom seznanjeno, sodni postopek pa je pravnomočno končan, zato ne moremo govoriti o izkazani izjemi iz 8. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za obstoječ dokument, predložen tekom pravnomočno končanega postopka, in ne za varovanje zaupnega razmerja med stranko v postopku (organom) in njenim zakonitim zastopnikom (Državnim pravobranilstvom), kot to navaja organ v izpodbijani odločbi, zato Pooblaščenec ne vidi možnosti nastanka škode v primeru razkritja zahtevanega dokumenta oziroma ogroženosti konkretnega sodnega postopka. Ker gre za konkreten obstoječ dokument, ki ga je sodišče vpogledalo med postopkom, tudi ne moremo govoriti o zaupnem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem. Razmerje med organom in zakonitim zastopnikom (torej Državnim pravobranilstvom) ureja Zakon o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS št. 20/97, v nadaljevanju ZDPra), ki v 1. členu določa, da je Državno pravobranilstvo zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih s tem zakonom, pred sodišči in upravnimi organi. Po določilu 1. odstavka 7. člena ZDPra Državno pravobranilstvo pred sodišči zastopa državo in njene organe, po določilu 9. člena pa opravlja vsa procesna dejanja, ki sta jih v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec. Po določilu 8. člena ZDPra Državno pravobranilstvo subjektom iz 1. odstavka 7. člena na njihovo zahtevo poroča o zadevah iz njihovega zastopanja ter pravno svetuje pri sklepanju pogodb, s katerimi za te subjekte nastajajo premoženjske pravice in obveznosti, pri sklepanju pogodb s katerimi se ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice na nepremičninah, ter pri reševanju drugih premoženjskih vprašanj. Ta določba pomeni konkretizacijo 7. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS št. 4/93 s spremembami, v nadaljevanju ZVRS), po katerem vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če s posameznim zakonom ni drugače določeno, ter upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem Republike Slovenije, če glede posameznih nepremičnin ni drugače določeno s posebnim zakonom. Po določilu 4. odstavka 26. člena ZVRS vlada sprejema sklepe vsakič, če ne odloči z drugim aktom.
V konkretnem primeru je torej organ (Vlada RS) odločil s posebno obliko sklepa – 'izjavo volje', ki jo je preko svojega zakonitega zastopnika in pooblaščenca (Državnega pravobranilstva) uporabil v konkretnem že pravnomočno končanem sodnem postopku.
2.2. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Zaradi varstva interesov iz zasebne sfere Pooblaščenec ocenjuje, da zahtevana izjava volje sicer je informacija javnega značaja, vendar je organ dolžan prosilcu omogočiti le delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v tistih delih, ki se nanašajo na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1) v skladu s 6. členom, 1. odstavek, tč. 3 ZDIJZ.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 Pooblaščenec posebej pojasnjuje, zakaj je iz obravnavane izjave volje potrebno vsakokrat izločiti navedeno osebno ime udeleženca oziroma upravičenca do vrnitve nepremičnine. Sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, izobrazbe, rojstnega datuma, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) sicer še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo. V konkretnem primeru tako ime in priimek pokojnika skupaj oziroma v povezavi s podatki o konkretni nepremičnini (primerjaj 6. člen ZVOP-1) omogočajo določljivost. Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati podatki o osebi, na podlagi katerih osebe ni mogoče identificirati oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe. Iz obravnavane izjave volje organa tako izhajajo podatki o imenu in priimku pokojnega upravičenca do (ne)vračila konkretne nepremičnine, oziroma dejstvu obstoja konkretne skupnosti dedičev po pokojniku, podatki o lastniškem deležu na konkretnih dveh parcelnih številkah, ležečih v konkretni katastrski občini.
Tiste dele dokumentov, ki predstavljajo varovan osebni podatek fizične osebe kot izjemo iz 3. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ - v konkretnem primeru torej navedbe imena in priimka pokojnika - je potrebno iz dokumenta izločiti, ker je mogoče osebo oziroma osebe, ki sestavljajo skupnost dedičev, na podlagi navedbe osebnega imena skupaj z podatki o konkretni nepremičnini, identificirati brez nesorazmerno velikega napora. Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da v vpogledanem dokumentu, poleg imena in priimka v povezavi z konkretno nepremičnino, ni navedenih morebitnih drugih osebnih podatkov – npr. datum rojstva, enotna matična številka občana, naslov stalnega prebivališča, ipd., preko katerih bi bile osebe določljive brez velikih stroškov, nesorazmernega napora oziroma veliko časa.
Pooblaščenec posebej pojasnjuje, zakaj je iz zahtevanega dokumenta potrebno črtati osebno ime ob dejstvu, da je prosilec z njim seznanjen. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, zato po določbi 3. odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu tudi ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacijo javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu, ki mu je v konkretni zadevi ime pokojnika, po katerem je ustanovljena skupnost dedičev, katere član je tudi prosilec sam, seveda znan. Prosilčev osebni interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni, do vseh morebitnih drugih prosilcev oziroma splošne javnosti pa je potrebno varovati osebne podatke, ki kot taki po določilu 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do zahtevane informacije.
Organ mora torej iz dokumenta izločiti podatke navedene v izreku te odločbe in prosilcu zagotoviti delni dostop. Navedba osebnega imena v povezavi s podatki o nepremičnini predstavlja varovan osebni podatek, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZVOP-1, in omogoča določitev konkretne fizične osebe (oziroma več fizičnih oseb kot skupnosti dedičev) ter s tem razkritje varovanega osebnega podatka, ker se zahteva nanaša na vračilo konkretne nepremičnine. Prav za potrebe takšnih situacij uvaja ZDIJZ v 7. členu institut delnega dostopa, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena uradna oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
3. Izvedba instituta delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Na podlagi zgoraj navedenega je Pooblaščenec presodil, da je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevana dokumenta skladno s 7. členom ZDIJZ, ki uvaja institut delnega dostopa in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Način oziroma oblika seznanitve prosilca z zahtevano informacijo (v konkretnem primeru fotokopija) je torej po določilu 25. člena ZDIJZ odvisna od prosilčeve želje.
Podrobnosti glede posredovanja informacij javnega značaja pa določa Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05, v nadaljevanju: Uredba). Tiste dele dokumentov, ki bi morda predstavljali kakršnokoli izjemo v skladu s 1. odst. 6. člena ZDIJZ, konkretno torej varovan osebni podatek oziroma ime in priimek, se mora iz dokumenta izločiti in prosilcu zagotoviti delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ. Ob seznanitvi prosilca s preostalim delom dokumenta mora organ omogočiti dostop do zahtevane informacije javnega značaja v skladu s 1. točko 1. odstavka 21. člena Uredbe, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.
Pooblaščenec je zato s pritožbo izpodbijano ravnanje organa odpravil in sam odločil na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka