Prosilec - Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana
+ -Številka: 021-1/2005/23
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju: ZDIJZ) in 3. odstavka 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju: prosilec), zoper molk Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole, Dunajska 102, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni omogočiti vpogled v diplomo in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za izbranega kandidata na delovno mesto učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004), dolžan pa je iz obeh navedenih dokumentov izbrisati rojstni datum in kraj rojstva. Dolžan mu je tudi sporočiti podatek, katere predmete uči izbrani kandidat, ki je zasedel delovno mesto učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004).
3. Pritožba prosilca se v delu, v katerem zahteva dokument o morebitnem napredovanju v naziv in reference za izbranega kandidata, kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 08.09.2004 in 09.09.2004 naslovil na organ zahtevi, ki sta smiselno enaki, zato ju je potrebno obravnavati skupaj. Zahteva, da mu posredujejo informacijo glede izbranega kandidata na razpisano delovno mesto učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov, kdo je bil izbran, kakšne ima reference in katere predmete uči. Zahteva tudi vpogled v dokumentacijo izbranega kandidata. Nadalje navaja, da vpogled v diplomo in potrdila o opravljenem strokovnem izpitu ter morebitno napredovanje v naziv niso podatki, ki bi predvsem v javni ustanovi lahko bili osebni podatki, ki bi morali biti zavarovani glede na veljavno zakonodajo. S tem organ onemogoči morebitno uveljavljenje pravnih sredstev. Pravico do naštetih informacij mu daje ZDIJZ, saj je šola javna ustanova in na podlagi tega lahko zainteresirana javnost izve kdo je bil izbran na razpisano delovno mesto in kakšne so njegove reference.
Organ je na prosilčevo zahtevo odgovoril z dopisom dne 20.09.2004, številka:914, v katerem navaja, da pravice neizbranega kandidata oz. obveznosti delodajalca v zvezi z neizbranimi kandidati določa 28. čl. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZDR). V skladu z navedeno določbo mora delodajalec v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran. Delodajalec je dolžan neizbranemu kandidatu na njegovo zahtevo vrniti vse dokumente, ki mu jih je predložil kot dokaz za izpolnjevanje pogojev za opravljeno delo. Iz navedenih določb ne izhaja, da bi delodajalec neizbranemu kandidatu moral omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo. Takšno mnenje je zapisano tudi v Zakonu o delovnih razmerjih s komentarjem in stvarnim kazalom, Založniška hiša Primath, Ljubljana 2002. Zakon posebej ne določa pravice neizbranega kandidata, da bi mu moral delodajalec zagotoviti vpogled v ostalo razpisno dokumentacijo oziroma dokumentacijo izbranega kandidata. Nadalje se organ sklicuje na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP-1). Podatki o izbranem kandidatu so osebni podatki, ki bi jih lahko posredovali določenemu upravičencu le, če bi posredovanje osebnih podatkov imelo podlago v zakonu ali pa pisno privolitev izbranega kandidata. ZDR podlage za posredovanje podatkov o izbranem kandidatu neizbranemu kandidatu nima, prav tako prosilec nima pisne privolitve izbranega kandidata, da se njegovi podatki lahko obdelujejo v tak namen. ZDIJZ v 4. čl. kot informacijo javnega značaja opredeljuje informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugimi organi ali jo je pridobil od drugih oseb. V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker so podatki o izbranem kandidatu osebni podatki, bi njihovo posredovanje neizbranemu kandidatu pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Glede na navedeno organ prosilcu ne more ugoditi, ker ni izkazal zakonske podlage za vpogled v dokumentacijo oz. za pridobitev zaprošenih podatkov.
Dne 03.01.2005 je prosilec na Pooblaščenca naslovil dopis, v katerem prosi, da ukrepa v skladu z ZDIJZ. Pooblaščenec je dopis smatral kot pravilno vloženo pritožbo zaradi molka organa, saj se je smiselno iz nje dalo razbrati vse potrebne sestavine pritožbe.
Dne 07.01.2005 je Pooblaščenec organu poslal dopis št.: 021-1/2005/2, v katerem je od organa zahteval, da mu v roku 5-ih dni, v skladu z 2. odst. 245. čl. ZUP dostavi spis z vsemi dokumenti, ki jih je na podlagi ZDIJZ zahteval prosilec: fotokopijo diplome, opravljenega strokovnega izpita, dokazila o napredovanju v naziv, reference in podatek, katere predmete uči izbrani kandidat, ki je zasedel delovno mesto učitelj ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004). Ob tem je Pooblaščenec organ obvestil, da kot zavezanec po ZDIJZ ni postopal v skladu z ZDIJZ, saj prosilcu ni izdal odločbe s pravnim poukom, pa bi jo v skladu z 2. in 3. odst. 22. čl. ZDIJZ moral. Ob tem je Pooblaščenec organ opozoril, da njihov dopis z dne 20.09.2004, št.: 914 odločbe z vsemi sestavinami v skladu z 210. čl. ZUP ne more nadomestiti, zato se šteje, da gre za molk organa.
Dne 17.01.2005 je Pooblaščenec od organa prejel dopis z dne 14.01.2005, št. :39, v katerem le ta navaja, da je na podlagi objavljenega razpisa bila izbrana kandidatka z referencami in vsemi pogoji. Tik pred začetkom šolskega leta se je izbrana kandidatka premislila, zato so se odločili za delavko, ki je pri organu poučevala za določen čas v preteklem letu in so njeno delo poznali. V prilogi so posredovali fotokopijo diplome izbrane učiteljice.
Glede na to, da organ na poziv Pooblaščenca ni predložil celotne zahtevane dokumentacije, je Pooblaščenec organ z dopisom z dne 09.08.2005, št.:021-1/2005/15 ponovno pozval, da pošlje fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu, dokazila o napredovanju v naziv in reference za izbranega kandidata, ki je zasedel delovno mesto učitelja ekonomskih predmetov in praktičnega pouka (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004) oziroma, da obrazložijo zakaj zahtevanih dokumentov niso posredovali.
Pooblaščenec je dne 18.08.2005 od organa prejel dopis s prilogami.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva vpogled v diplomo, v potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, dokazilo o napredovanju v naziv, reference in podatek, katere predmete uči izbrani kandidat, ki je zasedel delovno mesto učitelja ekonomskih predmetov in praktičnega pouka (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004).
Ker je iz obvestila o odločitvi v zvezi z izbiro kandidata za prosto delovno mesto učitelja/ice ekonomskih predmetov in praktičnega pouka, z dne 03.09.2004, št.:707/04, ki ga je prejel prosilec od organa, razvidno, da je organ eno delovno mesto preklical, Pooblaščenec ocenjuje, da je potrebno prosilčevo zahtevo tolmačiti tako, da zahteva podatke samo za eno osebo, ki je bila izbrana na razpisano delovno mesto (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004). Pooblaščenec na to opozarja, da se ne more pojaviti dvom o jasnosti in določljivosti zahtevanega dokumenta in s tem v določnost izreka (prim. 2. odst. 213. čl. ZUP).
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) osebe javnega prava.
Organ je javni vzgojno izobraževalni zavod in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odst. 1.čl. ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da področni Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/1996 s spremembami, v nadaljevanju: ZOFVI-UPB3), predstavlja za organ zakonsko podlaga za pridobivanje zahtevanih dokumentov. V 49. čl. ZOFVI-UPB3 je tako določeno, da je pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oz. šole ravnatelj. Ravnatelj opravlja vrsto nalog, med drugimi tudi: predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive, odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, določa sistematizacijo delovnih mest, odloča o sklepanju delovnih razmerjih, itd. XIV. poglavje omenjenega zakona vsebuje določbe, ki se nanašajo na zaposlene v vrtcu in šoli (strokovni delavci, izobrazbeni pogoji, strokovni izpit, itd..), XV. poglavje vsebuje določbe, ki se nanašajo na izobraževanje in napredovanje strokovnih delavcev in ravnateljev, XVI. poglavje navedenega zakona pa vsebuje določbe, ki urejajo delovno razmerje (predpisi, sistematizacija, zaposlovanje strokovnih delavcev, itd.). Navedeno torej pomeni, da je organ na podlagi ZOFVI-UPB3 razpisal prosti delovni mesti učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004), prijavljeni kandidati, ki so želeli sodelovati v postopku izbire, pa so organu predložili različna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje za opravljanje dela.
Ker organ o zahtevi prosilca ni odločil z odločbo, se tudi ni izjasnil ali razpolaga z vsemi dokumenti, ki jih prosilec zahteva. Sama prijava na razpisano delovno mesto še ne pomeni zagotovila, da so vsi prijavljeni kandidati tudi predložili vsa potrebna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje in da torej organ z zahtevanimi dokumenti sploh razpolaga.
Pooblaščenec je zaradi molka organa sam odločil o zahtevi in je v skladu z načelom materialne resnice in z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil pri organu poizvedbe, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Pooblaščenec je vpogledal v celotno dokumentacijo, ki jo je prejel od organa, in ugotovil, da organ razpolaga z diplomo, s potrdilom o opravljenem strokovnem izpitu in s potrdilom o pridobitvi pedagoško andragoške izobrazbe za delavko, ki je zasedla delovno mesto učitelja (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004), ter s podatkom, katere predmete uči. Ob tem bi Pooblaščenec zgolj opozoril, da je naloga Pooblaščenca, da ugotovi ali zahtevana informacija oz. dokument obstaja, da se nahaja pri organu in da presodi, ali le ta predstavlja informacijo javnega značaja. Pri tem nima pristojnosti, da presoja, kdaj je organ zahtevane dokumente pridobil. Prosilec namreč v svoji zahtevi dokumentov ni časovno opredelil, prav tako pa tudi samo dejstvo, da morajo prijave na razpis prostega delovnega mesta, skupaj z dokazili, dospeti v določenem roku, ne obvezuje Pooblaščenca, da presoja čas nastanka dokumenta, oz. če je organ postopek izbire kandidata izpeljal zakonito. Za vsebinsko presojo izvedbe postopka izbire kandidata na podlagi razpisa Pooblaščenec namreč ni pristojen.
Navedeno pomeni, da so v tem delu zahteve v celoti izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacija povezana z zakonsko predpisanim in urejenim delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojega delovnega področja, povezanega s kadrovanjem), organ z njo razpolaga in se nahaja v materializirani obliki - v obliki dokumenta.
Drugače pa je glede zahteve prosilca v delu, v katerem zahteva dokument o morebitnem napredovanju v naziv, in reference za izbranega kandidata. Izdelava takšnega dokumenta sodi v pristojnost organa. Pooblaščenec je na podlagi poizvedb pri organu (dopis organa z dne 17.028.2005, št.:1088) ugotovil, da delavka, ki je zasedla delovno mesto učitelja (razpis objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004), ni napredovala v naziv, učiteljem pa v pisni obliki ne pišejo referenc, razen na njihovo prošnjo, ki pa ni bila izražena, zato ta dva dokumenta ne obstajata.
Navedeno pomeni, da v tem delu zahteve ni izpolnjen prvi pogoj iz zgoraj navedenega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci v skladu z ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker zahtevana dokumenta ne obstajata, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
V nadaljevanju se je Pooblaščenec ukvarjal zgolj še z vprašanjem, ali gre za izjemo po 3. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ pri dokumentih, s katerimi organ razpolaga (diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu).
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti in v tem drugem delu predstavlja tudi transparentnost delovanja javnih oblasti.
Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarja, da odprtost delovanja javni oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (Več v Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med upravo in posameznikom okrepi zaupanje v upravo (razlog zaupanja); posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance). Navedeni elementi se raztezajo tudi v širši javni sektor, kamor sodijo tudi javni vzgojno izobraževalni zavodi kot izvajalci javne službe in posredni porabniki javnih sredstev.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ v dopisu z dne 20.09.2004, št.: 917 zatrjuje, da so zahtevani podatki o izbranem kandidatu osebni podatki, zato bi njihovo posredovanje neizbranemu kandidatu pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, kar pomeni, da je po mnenju organa podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Namen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP-1) je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede opredelitve osebnega podatka pa sama navedba imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
Po oceni Pooblaščenca je kandidat, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto, določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je moč na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa.
Vendar pa Pooblaščenec na tem mestu ponovno poudarja, da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, ki se je z novelo ZDIJZ (Uradni list RS, št. 61/2005), ki je stopila v veljavo 15.07.2005, še okrepila, saj je v prvi alineji, v 3. odstavku 6. člena navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Informacije, ki jih prosilec zahteva, so izvorno povezane s postopkom izbire kandidata na razpisano delovno mesto za učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov. Izbran kandidat je s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu postal javni uslužbenec v skladu z 1. in 2. odstavkom 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa med drugim sestavljajo tudi javni zavodi, kamor sodi tudi organ.
Poglavitni namen sistema zaposlovanja in delovanja javnih uslužbencev, urejen v ZJU, je v zagotovitvi sistema izbire uradnikov, ki temelji na čim bolj objektivnih merilih strokovne usposobljenosti. Ta namen se zagotovi predvsem s postopkom, po katerem se prosto delovno mesto zasede. Ob tem je potrebno omeniti 7. člen ZJU, kjer je opredeljeno načelo enakopravne dostopnosti, ki pomeni, da ima vsakdo, pod enakimi pogoji, pravico do enakega dostopa do delovnih mest v javnem sektorju in sicer na tak način, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. To načelo se razteza na vsako zasedbo prostega delovnega mesta, četudi ne gre za novo zaposlitev, vsaj glede vidika, da lahko delovno mesto zasede samo tisti, ki je najbolj oziroma primerno strokovno usposobljen. S tem načelom se v uslužbensko pravo uvaja konkurenca, profesionalnost, učinkovitost in istočasno preprečuje korupcija. Omenjeno načelo pa samo kot tako, brez da bi bilo možno nadzorovati, ali so postopki o izbiri kandidata potekali v skladu z veljavnimi predpisi in da torej izbrani kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, brez pomena. Zato je že ZJU v 3. odst. 63. člena določil, v skladu z načelom transparentnosti izbirnega postopka in v skladu z ZVOP-1, da lahko vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, in v gradiva izbirnega postopka. Vse to je namenjeno zagotavljanju pogojev ali možnosti, da se sestavi uspešna pritožba, do katere imajo pravico izključno neizbrani kandidati v postopku javnega natečaja, s katero je odločitev o izbiri podvržena sodnemu nadzoru.
Navedeno pomeni, da se v obravnavanem primeru ne uporabljajo določbe ZDR, na katere se v dopisu sklicuje organ, saj je v 2. členu navedenega zakona določeno, da ta zakon ureja tudi delovna razmerja delavcev zaposlenih v državnih organih, lokalnih skupnosti in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Ker pa je to področje urejeno v ZJU, ki kot področni (specialni) zakon omogoča v obravnavanem primeru prosilcu, ki je bil neizbrani kandidat, možnost dostopa do zahtevanih dokumentov, se seveda uporabljajo določbe ZJU.
Pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da je ZDIJZ kot splošnejši zakon še veliko širši, saj je celovito uredil dostop do informacij javnega značaja. Tako je v 5. členu ZDIJZ opredeljeno načelo prostega dostopa, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje za rešitev pritožbe, v skladu z zgoraj navedenimi določbami ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacijo javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev osebni interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. V konkretnem primeru to pomeni, da v smislu nadzora nad delom javne uprave lahko prav vsak dobi informacijo, ali ima konkretni javni uslužbenec ustrezno strokovno izobrazbo za delovno mesto, ki ga opravlja, in ne le tisti, ki je za to delovno mesto kot neizbrani kandidat sodeloval na objavljenem razpisu prostega delovnega mesta.
Na podlagi navedenega je v obravnavanem primeru podana zahteva po dokumentih, ki so povezani z zaposlitvijo javnega uslužbenca, kar pomeni, da je potrebno upoštevati zgoraj naveden 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave za delovno mesto, ki izkazuje kvalifikacije osebe, potrebno za določen delovno mesto.
Javni uslužbenec, kamor spada tudi učitelj, tako ni upravičen pričakovati zasebnosti glede podatka o njegovi diplomi, potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu, ter podatku, katere predmete uči.
Na tej podlagi je Pooblaščenec zaključil, da mora organ prosilcu omogočiti vpogled v diplomo in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu izbranega kandidata za delovno mesto učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004), vendar s pridržkom in na način, opisan v spodnji točki obrazložitve. Sporočiti mu mora tudi podatek, katere predmete uči izbrani kandidat, ki je zasedel delovno mesto učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 09.07.2004).
4. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Ker zahtevani dokumenti vsebujejo poleg imena in priimka tudi druge osebne podatke in sicer rojstni datum in kraj, ki pa za samo sklenitev delovnega razmerja javnega uslužbenca nista relevantna, saj starost kandidata in rojstni kraj nista pogoj za zaposlitev, navedena podatka nista prosto dostopna.
Pri tem je potrebno opozoriti na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
Pooblaščenec tako opozarja na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (rojstni datum,…) je organ torej dolžan omogočiti (le) delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu z 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ na zahtevanih dokumentih, diplomi in potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu, izbrisati podatke o rojstnem datumu in kraju rojstva.
Pooblaščenec opozarja, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki se odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu omogočiti vpogled v dokumente navedene v 2. točki izreka te odločbe.
Organ je dolžan takoj po tem, ko bo prosilec prejel odločbo Pooblaščenke, omogočiti vpogled v dokumente tako, kot je odločeno s to odločbo. Ker ZUP v tretjem odstavku 224. člena določa, da odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki, Pooblaščenec organ opozarja, da bo ta odločba postala izvršljiva v skladu z navedeno določbo.
Ker organ 1. stopnje odločbe ni izdal, je Pooblaščenec po pritožbi prosilca na podlagi 255. čl. ZUP v zadevi na podlagi dokumentov odločil sam, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka