Prosilec zoper Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 021-55/2005/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju: prosilec) z dne 11.5.2005, zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št.: 172-1-204-01-4/2005 z dne 20.4.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 21.3.2005 od organa v pisni obliki zahteval naslednje informacije:
1.) Koliko uslužbencev MNZ do vključno 18.7.2003, ni izpolnjevalo pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta?
2.) Koliko uslužbencev MNZ v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem kariernem razredu, ki so opravljali delo v nazivih od prve do šestnajste stopnje, do vključno 18.7.2003, ni izpolnjevalo pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta?
3.) Koliko uslužbencev Policije do vključno 18.7.2003, ni izpolnjevalo pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta?
4.) Koliko uslužbencev Policije v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem kariernem razredu, ki so opravljali delo v nazivih od prve do šestnajste stopnje, do vključno 18.7.2003, ni izpolnjevalo pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta?
5.) Koliko uslužbencev MNZ do vključno 24.2.2005 ni imelo opravljenega državnega izpita iz javne uprave?
6.) Koliko uslužbencev Policije do vključno 24.2.2005 ni imelo opravljenega državnega izpita iz javne uprave?
Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu (v nadaljevanju uradna oseba), je z odločbo št. 172-1-204-01-4/2005 z dne 20.4.2005, prosilčevo zahtevo zavrgla, saj naj bi zahtevane informacije ne izpolnjevale pogojev za obstoj informacije javnega značaja po določilu 4. člena ZDIJZ, ker organ o teh podatkih ne vodi evidence oziroma registra in zato njihov izpis ni mogoč.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec vložil pritožbo z dne 11.5.2005, v kateri navaja, da pritožbo vlaga iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega predpisa. Navaja, da ZDIJZ v 17. členu določa obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati zahteva, v 18. členu pa določa rok za dopolnitev zahteve. 19. člen ZDIJZ določa, da v primeru, če procesni pogoji iz navedenih členov niso izpolnjeni, organ s sklepom zavrže zahtevo. Ker je iz vsebine zahteve razvidno, da so bili procesni pogoji v celoti izpolnjeni, organ zahteve ne bi smel zavreči. ZDIJZ namreč izrecno določa, da organ zavrže zahtevo s sklepom, organ pa je vlagatelju izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrgel. Navaja, da 6. člen ZDIJZ izrecno določa izjeme, zaradi katerih lahko organ zahtevo vlagatelja zavrne. Ker zahtevani podatki ne predstavljajo izjeme, organ iz tega razloga ne more zavrniti prosilčeve zahteve. Izdana odločba tudi ni ustrezno obrazložena, je nejasna in zato pomeni kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Pomanjkljiva obrazložitev odločbe pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki slabi pritožnikovo pravno varnost. 214. člen ZUP izrecno določa, da mora biti odločba ustrezno obrazložena, kar pomeni, da je v izreku pojasnjena in utemeljena. Odločba mora biti jasna, pregledna in mora vsebovati bistvene in nosilne razloge za sprejeto odločitev, kar pomeni, da je treba natančno navesti, za kakšne okoliščine gre. Obrazložitev je posebej pomembna v primeru zavrnilnih odločb. Zgolj pavšalno navajanje 4. člena ZDIJZ ni obrazložitev v smislu 2., 3. in 5. točke 1. odstavka 214. člena ZUP. Organ je v zmoti, ko navaja, da zahtevani podatki nimajo značaja informacije javnega značaja, ker naj bi o teh podatkih ne vodil evidence oziroma registra. Potrebno je opozoriti, da ZDIJZ v 4. členu opredeljuje pojem informacije javnega značaja širše, s tem ko določa, da je to informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pomen navedenih izrazov opredeljuje Uredba o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS št. 91/01) in Navodilo za izvajanje Uredbe (Uradni list RS št. 26/02). Dejstvo je, da vsak organ oziroma delodajalec vodi kadrovske in ostale evidence o zaposlenih, ki vsebujejo pravno pomembna dejstva in dokazujejo izpolnjevanje formalnih pogojev zaposlenih za zasedbo delovnega mesta, zato je trditev organa netočna oziroma ne vzdrži resne presoje. Tako podatki iz statističnih letopisov organa dokazujejo, da organ o zahtevanih podatkih vodi evidence, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel prikazati strukture in izobrazbene ravni zaposlenih javnih uslužbencev pri organu. Prav tako je tudi v Poročilu o delu Policije za leto 2002, na 8. strani prikazana izobrazbena struktura zaposlenih, kar pomeni, da podatki o tem obstajajo. Kot naslednji dokaz, da zahtevani podatki v resnici obstajajo in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb, navaja dejstvo, da je bil v časniku Delo, z dne 21.6.2003, objavljen članek novinarja Roka Praprotnika z naslovom 'Premalo gulili šolske klopi', v katerem navaja, da ima štiri tisoč zaposlenih v javni upravi prenizko izobrazbo. Avtor je pri tem navedel, da največ zaposlenih brez zahtevane izobrazbe dela na obrambnem in notranjem ministrstvu. Tako je bil objavljen podatek, da je bilo na dan 1.3.2003 skupno število vseh zaposlenih pri organu 9674, od tega jih 1264 ni imelo zahtevane izobrazbe; 466 jih je izpolnjevalo pogoje (amnestija). Iz tega sledi, da je imelo pri organu na dan 1.3.2003 798 uslužbencev prenizko izobrazbo. S tem je avtor članka opozoril na problem neustrezne izobrazbe, ki je poleg opravljenega strokovnega izpita tudi pogoj za zasedbo delovnega mesta. Podatke za objavo članka je sicer avtor dobil od Urada vlade za informiranje, vendar empirični podatki dokazujejo, da zahtevani podatki v resnici obstajajo. Organ bi moral v primeru, če ne bi posedoval zahtevane informacije, v skladu z 20. členom ZDIJZ, nemudoma, vendar najpozneje v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, le-to odstopiti organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje in o tem obvestiti vlagatelja.
Organ je prosilčevo pritožbo, z dopisom št.: 172-01-204-01-4/2005/3 z dne 3.6.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu, naknadno pa z dopisom št. 1721-05- z dne 14.6.2005 Pooblaščencu poslal le še manjkajočo prosilčevo zahtevo z dne 21.3.2005.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec z vabilom št. 021-55/2005 z dne 12.8.2005 razpisal ogled in camera v prostorih organa, ki ga je nato dne 25.8.2005 tudi opravil.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja in procesni vidik izpodbijane odločbe
Informacija javnega značaja je po določilu 1.odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz navedene določbe izhaja, da mora organ informacijo javnega značaja izdelati sam, v sodelovanju z drugim organom ali ga pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi.
Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa (prim. doktorska disertacija mag. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima; prav tako ni potrebno, da bi dokument pridobil ponovno, ga obnovil ali na kakršni koli način nadomestil, če je v preteklosti z njim razpolagal. V skladu z opisano definicijo informacije javnega značaja je bilo potrebno v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali je izpolnjeno prvo merilo in sicer, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo, zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera), kot je podrobneje opisano v 2. točki obrazložitve odločbe.
Organ v izpodbijani odločbi navaja, da ne razpolaga z zahtevanimi podatki, zato je prosilčevo zahtevo z odločbo zavrgel. Kot smiselno v pritožbi navaja tudi prosilec, je organ v konkretnem primeru o zahtevi, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, odločil meritorno, zato bi moral izdati zavrnilno odločbo, ne pa prosilčeve zahteve z odločbo zavreči. Zahteva se zavrže, kadar niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo. Zavrže se s sklepom, ki po svoji naravi ne predstavlja vsebinske, temveč zgolj procesne odločitve o zahtevi. Po določilu 19. člena ZDIJZ namreč organ s sklepom (in ne z odločbo, kot je to storil v konkretnem primeru) zahtevo zavrže vedno, kadar niso izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena ZDIJZ - če torej prosilec svoje zahteve, tudi po pozivu organa ne dopolni v naknadnem roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje vseh pogojev (torej obveznih sestavin zahteve) iz 17. člena ZDIJZ ali obveznih sestavin, ki jih mora vsebovati vsaka vloga po ZUP, in je zato organ ne more obravnavati. Ker pa je v konkretnem primeru organ že odločil meritorno (imel je izpolnjene vse pogoje za meritorno obravnavanje zahteve), torej z odločbo in ne zgolj s procesnim sklepom, prosilcu ni bila kršena pravica do pritožbe. Organ je v postopku sicer napravil procesno napako s tem, ko je namesto zavrnilne odločbe izdal odločbo, s katero je prosilčevo zahtevo zavrgel, vendar pa navedena napaka nikakor ni bistvena (citat bistvenih kršitev postopka iz ZUP) , zato se izpodbijana odločba ne odpravi.
2. Ogled in camera
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti obstajajo ter njihove vsebinske narave, je Pooblaščenec dne 25.5.2005 v prisotnosti uradne osebe organa, vodje kadrovske službe organa ter vodje oddelka za informatiko in kadre pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 199. člena ZUP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Ob tem je potrebno pojasniti, da je bil ogled pri organu opravljen v navzočnosti vseh zgoraj navedenih oseb zato, ker se zahtevani, po vsebini statistični podatki, nanašajo na kadrovske zadeve. Kot izhaja tudi iz zapisnika ogleda, je Pooblaščenec po izvedenem ogledu ugotovil, da v zahtevi prosilca zahtevana dokumentacija ne obstaja, oziroma glede posameznih vprašanj ne obstajajo podatki po konkretnih navedenih datumih iz zahteve, pač pa se nekateri podatki vodijo po presečnih datumih (31.12.2002, 31.12.2003), ki se razlikujejo od datumov iz zahteve (18.7.2003, 24.2.2005).
Ob ogledu sta namreč vodja kadrovske službe in vodja oddelka za organizacijo in informatiko pri organu povedala, da z zahtevanimi statističnimi podatki ne razpolagajo. Takšne statistike, ki bi dajala podatek na posamezne v zahtevi določene datume, ne izdelujejo niti za lastne potrebe, pač pa so presečni datumi za izbrane podatke iz posameznih letnih poročil – po datumu iz zahteve je najbližje letno poročilo na dan 31.12.2003. Iz zahteve izhajajoče statistike organ tudi ni dolžan izdelovati, ker za to ne obstaja nobena pravna podlaga. Pooblaščenec pa na tem mestu poudarja v točki 3. obrazložitve podrobneje pojasnjen kriterij materializirane oblike kot prvi pogoj obstoja informacije javnega značaja in pripominja, da bi bilo zato prosilčevo zahtevo z vidika določil ZDIJZ potrebno zavrniti celo v primeru, če bi za izdelavo zahtevanih dokumentov pravna podlaga sicer obstajala, a ji organ ne bi sledil.
Glede na navedeno je bilo ob ogledu glede na točke iz prosilčeve zahteve ugotovljeno, da:
1.) organ nima podatkov o tem, koliko uslužbencev pri organu (torej Ministrstva za notranje zadeve, op. Pooblaščenca) do vključno 18.7.2003 ni izpolnjevalo pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, pač pa razpolaga s podatki iz letnega poročila na dan 31.12.2003;
2.) na dan 18.7.2003 še niso bile izvedene prevedbe nazivov v karierne razrede po določilih Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju: ZJU), zato podatek o številu uslužbencev, ki na Ministrstvu za notranje zadeve niso izpolnjevali pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta v posameznem kariernem razredu (od prvega do petega), ne obstaja oziroma ne more obstajati;
3.) organ nima podatkov o tem, koliko uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve do vključno 18.7.2003 ni izpolnjevalo pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, pač pa razpolaga s podatki iz letnega poročila na dan 31.12.2003;
4.) na dan 18.7.2003 še niso bile izvedene prevedbe nazivov v karierne razrede po določilih ZJU, zato podatek o številu uslužbencev, ki v Policiji niso izpolnjevali pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta v posameznem kariernem razredu (od prvega do petega), ne obstaja oziroma ne more obstajati;
5.) podatek o številu uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve, ki na dan 24.2.2005 ni imelo opravljenega državnega izpita iz javne uprave, ne obstaja, vodja kadrovske službe pa je pojasnil, da je bilo od oktobra do decembra 2003 na strokovno izobraževanje za opravo navedenega izpita napotenih 12 (z besedo: dvanajst) uslužbencev;
6.) podatek o številu uslužbencev Policije, ki na dan 24.2.2005 ni imelo opravljenega državnega izpita iz javne uprave, ne obstaja, vodja kadrovske službe organa pa je pojasnila, da je bilo od oktobra do decembra 2003, na strokovno izobraževanje za opravo navedenega izpita napotenih 1393 (z besedo: tisoč tristo triindevetdeset) uslužbencev, medtem ko so bili sklepi za 109 uslužbencev razveljavljeni po nadzorstveni pravici po določilih ZUP na podlagi sodbe pristojnega sodišča.
3. Neizpolnitev kriterija materializirane oblike kot prvega pogoja za obstoj informacije javnega značaja
Po izvedenem ogledu in camera Pooblaščenec ocenjuje, da za nobenega od zahtevanih podatkov ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.
Navedeno tako pomeni, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike.« Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci v skladu z ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Ob tem je treba pojasniti, da pritožnik neutemeljeno navaja, da bi organ lahko svojo zavrnilno odločbo oprl zgolj na katero od izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Da bi namreč organ sploh lahko ugotavljal, ali v konkretnem primeru obstaja kakšna od izjem do prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ, bi moral najprej razpolagati z materializirano obliko zahtevanega dokumenta - izpolnjen bi moral biti zgoraj opisani temeljni pogoj iz 4. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ, saj zahtevane informacije ne obstajajo. Pooblaščenec je zato prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP, saj so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, ki pa za odločitev niso bistvene.
4. Predložitev obstoječe dokumentacije
Kljub neobstoju zahtevanih dokumentov pa je Pooblaščenec z namenom zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja organa, le-tega pozval k predložitvi obstoječe dokumentacije, s katero organ razpolaga, in katerih vsebina se zelo približa zahtevanim podatkom, tako po datumu kot po vsebini, čeprav teh podatkov prosilec eksplicitno ni zahteval. Iz zapisnika o ogledu in camera izhaja, da je organ Pooblaščenca pooblastil, da po prejemu dokumentacije, ki vsebuje že izdelane statistične podatke, prosilcu omogoči ogled. Pooblaščenec je nato dne 2.9.2005 prejel dokumenta z naslovom:
- Organizacijsko kadrovski podatki – MNZ z organom v sestavi, stanje 31.12.2003, januar 2004;
- Organizacijsko kadrovski podatki – MNZ z organom v sestavi, stanje 31.12.2004, januar 2005.
Navedena dokumenta vsebujeta številne statistične podatke na dan 31.12.2003 in 31.12.2004, med drugim tudi navedbo organizacijskih enot organa, številčni pregled sistemiziranih delovnih mest in zaposlenih po dejanski izobrazbi, številčni pregled po ustreznosti izobrazbe ter pregled po zahtevani izobrazbi in sicer za vse organizacijske enote organa.
Pooblaščenec se je po pregledu prejete dokumentacije odločil, da jo skupaj s to odločbo pošlje prosilcu, ker dokument ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi jih bilo v skladu s 6. in 7. členom ZDIJZ potrebno izločiti.
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanje javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočitvi uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). ZDIJZ tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov in pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti.
Z načelom odprtosti delovanja javnih organov je tesno povezanih oziroma iz njega izvedenih tudi nekaj temeljnih načel določenih v ZUP, ki se po določilu 2. odstavka 15. člena ZDIJZ v postopku pridobivanja informacij javnega značaja uporablja subsidiarno. Od temeljnih načel ZUP Pooblaščenec za potrebe tega primera posebej izpostavlja načelo varstva pravic strank, določeno v 7. členu ZUP in po katerem morajo organi strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, organ pa mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo v zakonu.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka