Prosilec - Zavod RS za zaposlovanje
+ -Številka: 021-63/2005/5
Kategorije: Ponovna uporaba, Osebni podatek
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju: prosilec) z dne 11.7.2005, zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Murska Sobota, Ulica Arhitekta Novaka 3, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju: organ), št.: 034-2/2005 z dne 4.7.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 20.6.2005 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero zahteva, da se mu v elektronski obliki na določen elektronski naslov posreduje seznam prejemnikov Zoisove štipendije za območje, ki ga pokriva Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje Murska Sobota s pripadajočimi podatki o šoli in letniku, v katerem se trenutno nahajajo prejemniki Zoisove štipendije. Podatke potrebuje za povabilo k tesnejšemu sodelovanju nadarjenih dijakov in študentov z inštitucijami v Pomurju, ki so izrazile interes za njihovo vključevanje v razvojne projekte.
Organ je na prosilčevo zahtevo z dne 20.6.2005 odgovoril z dopisom št. 034-2/05 z dne 28.6.2005, v katerem prosilca obvešča, da je seznam prejemnikov Zoisove štipendije v svojem bistvu zbirka osebnih podatkov prejemnikov, zato mora organ njegovo zahtevo zavrniti po določilu 6. člena ZDIJZ, saj bi razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ sicer podpira prosilčevo pobudo za povabilo nadarjenim dijakom in študentom k tesnejšemu sodelovanju z inštitucijami v Pomurju, zato predlaga, da skušajo skupaj najti drugačno rešitev za vzpostavitev stika s prosilcem. Ker se prav v tem času večina prejemnikov štipendij oglaša v prostorih organa, ker oddajajo vloge za štipendijo za naslednje šolsko leto, organ ocenjuje, da bi bilo smiselno izrabiti ta čas in prejemnike Zoisovih štipendij pritegniti s propagandnim materialom (plakati, zloženke, ….), kjer bi bila predstavljena prosilčeva ponudba in kontaktni naslov, na katerem lahko pridobijo več informacij oziroma se prijavijo za sodelovanje v projektih.
Organ je nato z izpodbijano odločbo št. 034-2/2005 z dne 4.7.2005, na podlagi 6. člena ZDIJZ, v celoti zavrnil prosilčevo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z dne 20.6.2005. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da se v primeru seznama prejemnikov Zoisove štipendije prosi za osebne podatke prejemnikov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju: ZVOP-1). Ker zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po določilu 6. člena ZDIJZ, je organ prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil.
Zoper zavrnilno odločbo je prosilec pri Pooblaščencu vložil pritožbo z dne 11.7.2005, ki jo je Pooblaščenec prejel 13.7.2005. Navaja, da ni dobil zahtevanih podatkov in ponovno omenja, da zahtevane podatke potrebuje, da bi razvojnim ustanovam v Pomurju olajšal dostop do potencialnih raziskovalnih in strokovnih kadrov v regiji. Ocenjuje, da zahtevana informacija je informacija javnega značaja, organ pa se ne more sklicevati na izjemo iz 6. člena ZDIJZ oziroma na ZVOP-1, saj dejstvo, ali je nekdo prejemnik štipendije ali ne ter v katero srednjo šolo ali fakulteto in letnik je vpisan, ni osebni podatek. ZVOP-1 namreč v 2. členu opredeljuje osebni podatek kot 'podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika ne glede na obliko, v kateri je izražen'.
Pooblaščenec je na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP, organu z dopisom št. 021-63/2005/2 z dne 13.7.2005, poslal pritožbo v preizkus po določilu 245. člena ZUP.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št.: 034-2/2005 z dne 27.7.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu. V dopisu organ tudi podrobneje obrazloži svojo odločitev in navaja, da bi seznam lahko služil prosilčevemu izraženemu namenu le, če bi bili na njem navedeni naslednji podatki o prejemnikih Zoisove štipendije:
- ime in priimek prejemnika;
- naslov prebivališča (kraj, ulica, hišna številka, poštna številka),
- šola oziroma visokošolska ustanova, ki jo prejemnik obiskuje in eventualno tudi smer;
- letnik, v katerem se prejemnik nahaja.
Organ ocenjuje, da gre pri tako pripravljenem seznamu za zbirko osebnih podatkov prejemnikov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z določili ZVOP-1. Zahtevani dokument predstavlja izjemo iz 6. člena ZDIJZ, zato je organ zahtevo v celoti zavrnil. Ker pa je pobudo prosilca za povabilo nadarjenih dijakov in študentov k sodelovanju v razvojnih projektih, pomembnih za regijo, organ ocenil za smiselno, je prosilcu ponudil drugačno pot za pridobitev zainteresiranih kandidatov za sodelovanje oziroma predlagal, da se o možnostih sodelovanja dogovorita na za obe strani sprejemljiv način. Organ je zato predlagal, da bi prejemnikom Zoisove štipendije razdelil propagandni material, s pomočjo katerega bi zainteresirane institucije poskušale pritegniti zainteresirane prejemnike za sodelovanje v projektih, vendar organ na svoj predlog prosilčevega odgovora ni dobil. Organ ima vzpostavljeno tudi Borzo Zoisovih štipendistov, ki omogoča vzpostavitev stikov med delodajalci oziroma različnimi institucijami ter Zoisovimi štipendisti z namenom zaposlitve, opravljanja delovne prakse, za sodelovanje pri izdelavi raziskovalnih, diplomskih ali magistrskih nalog,…. Dostop do Borze štipendistov je možen preko spletne strani organa www.ess.gov.si, v rubriki 'Dejavnost'.
Pritožba ni utemeljena.
1. Informacije javnega značaja in pojem ponovne uporabe informacij javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju: organi). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pa po določilu 3. odstavka 4. člena ZDIJZ pomeni uporabo le-teh s strani fizičnih in pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Kot izhaja iz 3. odstavka 5. člena ZDIJZ, ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi tudi pravico do ponovne uporabe informacij javnega značaja. Enaki pogoji pri pridobitvi te pravice pa se podrobneje izkažejo še v načelu prepovedi diskriminacije, določenem v 36. a členu ZDIJZ, po katerem kakršnikoli pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja ne smejo povzročiti diskriminacije med posameznimi prosilci, oziroma je ponovna uporaba praviloma pod enakimi pogoji dovoljena in omogočena vsem prosilcem.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva konkreten, obstoječ dokument, s katerim organ razpolaga – seznam oziroma evidenco prejemnikov Zoisove štipendije s pripadajočimi podatki o šoli in trenutnem letniku, vse za (geografsko) območje, ki ga organ pokriva. Iz vpogleda v spisovno listinsko dokumentacijo izhaja, da zahtevani dokument obstaja v pisni in elektronski obliki in je tudi v posesti organa, vsebuje pa navedbo imen in priimkov prejemnikov Zoisove štipendije, letnik (šolanja, op. Pooblaščenca), naziv šole, smer (izobraževalno, op. Pooblaščenca) in stalni naslov štipendista. Kljub temu, da bi sicer bili izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj se zahtevana informacija nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa, v konkretnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja, ki bi bila primerna za ponovno uporabo Razlog za navedeno sta izkazani izjemi od dovoljene ponovne uporabe informacij javnega značaja iz 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
2. Evidenca Zoisovih štipendistov in delovno področje organa
Delovno področje organa je določeno v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS št. 5/91 s spremembami, v nadaljevanju ZZZPB). Kot dejavnost zaposlovanja se po določilu 4. odstavka 1. člena ZZZPB šteje tudi štipendiranje po tem zakonu, pri čemer se ta dejavnost šteje za dejavnost v javnem interesu in se opravlja kot javna služba (5. odstavek 1. člena). Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejema politiko zaposlovanja in program za njeno izvajanje ter določa potreben obseg sredstev (3. člen ZZZPB). Po določilu 4. a člena ZZZPB strokovne naloge, ki se nanašajo na zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in izvajanje aktivne politike zaposlovanja, opravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod). Zavod in centri za socialno delo sodelujejo pri pridobivanju podatkov, potrebnih za odločanje o štipendijah. 55. člen ZZZPB določa tri vrste štipendiranja po tem zakonu, med drugim tudi štipendije za nadarjene, pri čemer lahko vajenci, dijaki in študentje, ki so izrazito nadarjeni, po določilu 3. odstavka 56. člena ZZZPB pridobijo Zoisovo štipendijo ne glede na cenzus, ki velja za pridobitev republiške štipendije (določen dohodek na družinskega člana, op. Pooblaščenca). O pravici do Zoisove štipendije odloča organ zavoda, določen s statutom zavoda (5. odstavek 59. člena ZZZPB). Glede na 2. odstavek 60. člena ZZZPB se sredstva za Zoisovo štipendijo in sredstva za delo zavoda zagotavljajo s proračuna Republike Slovenije. Zavod se po določilu 61. člena ZZZPB ustanovi kot javni zavod in je organiziran enotno za območje Republike Slovenije, medtem ko se za posamezne dejavnosti, dele dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju, oblikujejo organizacijske enote. Po določilu 68. člena ZZZPB pa zavod vodi več evidenc, med drugim tudi evidenco štipendistov po tem zakonu, torej tudi Zoisovih štipendistov.
Ker pa prosilec zahteva celotno obstoječo evidenco nekega organa, ki jo je le-ta zavezan voditi na podlagi veljavnega predpisa, to je ZZZPB, predvsem pa zaradi navedb prosilca, da bo zahtevano evidenco uporabil tako, da bo s štipendisti stopil v kontakt, je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti, da so podani pogoji za obstoj instituta ponovne uporabe informacij javnega značaja. Kot je bilo navedeno že zgoraj, pomeni ponovna uporaba informacij javnega značaja po določilu 3. odstavka 4. člena ZDIJZ uporabo s strani fizičnih in pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani, pri čemer se uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog ne šteje za ponovno uporabo informacij. Organi javnega sektorja namreč informacije primarno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog; že zbrane informacije pa lahko posredujejo fizičnim in pravnim osebam za nadaljnjo uporabo v gospodarske ali negospodarske namene. Ker te informacije niso uporabljene v isti namen, kot so bile zbrane, gre za ponovno uporabo informacij javnega značaja.
3. Pomen instituta ponovne uporabe informacij javnega značaja
Institut ponovne uporabe informacij javnega značaja pomeni večjo preglednost in dorečenost nad uporabo informacij, ki jih komercialni ali nekomercialni uporabniki dobijo od javnega sektorja. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, naredijo oziroma izdelajo neko dodano vrednost in nato obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg, pri čemer Pooblaščenec posebej pripominja, da komercialne uporabnike k obogatitvi informacij zavezuje trg, in nikakor ne sam zakon. Javni sektor, konkretneje vsak posamezen organ, ima po določilu 1. odstavka 34. a člena ZDIJZ pravico ponovno uporabo v pridobitne namene zaračunati – ponovno uporabo v pridobitne namene torej lahko zaračuna, ni pa tega obvezan storiti. Namen posebne ureditve ponovne uporabe je prav v zagotavljanju enakosti pri obravnavanju prosilcev, ki želijo informacijo ponovno uporabiti. Ponovna uporaba mora biti dostopna vsem, pod enakimi pogoji. Javni sektor namreč zbira, proizvaja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti (npr. gospodarstvo, sociala, podjetništvo, izobraževanje, politika,.…). Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge, določene z veljavnimi predpisi, v konkretnem primeru tako v ZZZPB. Uporaba takih dokumentov za druge namene, kot so bili dokumenti izdelani, pa pomeni ponovno uporabo. Cilj ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) mora torej ponuditi več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog.
Primeri ponovne uporabe informacij javnega sektorja so npr. uporaba posameznih zbirk, evidenc – predpisov, podatkov,…. . Izkazani so torej prav v posredovanju večjih baz podatkov, posameznih konkretnih (uradnih) evidenc, ki s tem omogočajo prosilcu popolno sliko – v obravnavanem primeru tako (popoln) seznam vseh Zoisovih štipendistov na določenem geografskem področju in posledično omogočajo učinkovito ponovno uporabo informacij. Že ob sprejemu novele ZDIJZ, ki je uredila ponovno uporabo informacij javnega značaja, je bilo poudarjeno, da so orodja informacijske družbe izoblikovala prej neobstoječe možnosti za kombiniranje podatkov iz različnih virov za pridobitev storitev in izdelkov z dodano vrednostjo.
Definicijo uradne evidence določa 2. odstavek 179. člena ZUP, po katerem se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona (konkretno ZZZPB, op. Pooblaščenca), podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. V obrazložitvi ZUP je med drugim zapisano, da je uradna evidenca zbirka podatkov o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na določeno vrsto oseb (fizičnih in pravnih), stvari ali pravnih razmerij, če je zbirka podatkov vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (dr. Senko Pličanič in ostali, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2005, str. 158). Zahteva prosilca se nanaša na uradno evidenco, saj je v 68. čl. ZZZZPB določeno, da organ vodi evidenco, pri čemer prvotni namen vzpostavitve evidence, kot ga določa ZZZPB, ni identičen prosilčevemu.
4. Obvezne sestavine zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja
Obvezne sestavine prosilčeve zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja so po določilu 4. odstavka 17. člena ZDIJZ naslednje:
1. navedba informacije, ki jo želi ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni ali nepridobitni namen).
Prosilec v svoji zahtevi natančno navaja, tako katero informacijo želi dobiti (seznam), kot tudi na kakšen način jo želi pridobiti (v elektronski obliki na elektronski naslov) ter da jo želi ponovno uporabiti. Tako v zahtevi kot tudi v pritožbi je namreč zatrdil, da zahtevane podatke potrebuje zaradi vzpostavitve tesnejšega sodelovanja…. Iz takšnih navedb prosilca se da jasno razbrati namen prosilca, da bo zahtevano evidenco ponovno uporabil. Če bo želel dijake povabiti k sodelovanju, bo namreč moral z njimi stopiti v kontakt, navezati stik, tako da bo zahtevano evidenco uporabil v drug namen, kot je bila izdelana v okviru javne naloge. Organ namreč te evidence ne vodi z namenom, da bi kdorkoli z dijaki vzpostavil kontakt,… temveč z namenom evidentiranja vseh prejemnikov Zoisove štipendije na določenem geografskem področju, ki je v pristojnosti organa.
Čeprav prosilec ni v zadostni meri opredelil, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (torej pridobitni ali nepridobitni namen), saj je navedel le, da cit. 'podatke potrebuje za povabilo k tesnejšemu sodelovanju nadarjenih dijakov in študentov z inštitucijami v Pomurju, ki so izrazile interes za njihovo vključevanje v razvojne projekte', to ne spremeni ugotovitve in zaključka, da v konkretni zadevi govorimo o ponovni uporabi informacij javnega značaja. Iz prosilčevega namena pridobivanja informacije sicer ni jasno razviden njegov pridobitni ali nepridobitni namen, vendar to na odločitev ne vpliva. Razlika med pridobitnim in nepridobitnim namenom se kaže le v možnosti organa, da po določilu 1. odstavka 34. a člena ZDIJZ lahko za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene tudi zaračuna določeno ceno, medtem ko pri ponovni uporabi v nepridobitne namene organ te možnosti nima.
5. Izjeme iz 6. odstavka 6. člena ZDIJZ kot podlaga za zavrnitev zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja
V konkretnem primeru torej opredelitev, v kakšen namen bodo informacije ponovno uporabljene, pravno ni pomembna, je pa zaradi zahteve po posredovanju popolne (celotne) evidence bistveno dvoje:
- ugotovitev, da gre za ponovno uporabo informacij javnega značaja in
- obstoj izjeme iz 1. in 4. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavljata podlago za zavrnitev zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja.
Pri odločanju o zahtevi za ponovno uporabo zahtevane informacije je potrebno po določilu 6. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevo zavrniti med drugim vedno tudi, kadar gre za:
- podatek iz 1. odstavka 6. člena (konkretno torej osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, torej varovan osebni podatek)
- podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
Ker so zaradi zahteve po posredovanju celotne (popolne) evidence izpolnjeni pogoji ponovne uporabe informacij javnega značaja, mora torej Pooblaščenec presojati še, ali obstoji kateri od zadržkov ali razlogov za zavrnitev zahteve iz 6. odstavka 6. člena ZDIJZ.
5.1. Izjema iz 1. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec zaključuje, da je v konkretnem primeru potrebno primarno zaščititi osebne podatke. Ob preučitvi seznama Zoisovih štipendistov je namreč ugotovil, da se v njem nahajajo številni osebni podatki prejemnikov, zato ponovna uporaba zahtevane informacije ni mogoča. Pri tem je potrebno opozoriti tudi na načelo sorazmernosti iz 3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1), ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Analogno navedenemu tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05), ki v 5. točki 12. člena izrecno določa, da podatkov o prejemnikih iz javnih sredstev na področjih štipendiranja, zaposlovanja, družine, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter socialnih zadev, za razliko od preostalih informacij javnega značaja, organ ne sme posredovati v svetovni splet. Iz navedene določbe je torej razvidno, da je zakonodajalec podatke s področja štipendiranja želel zaščititi močneje. Zahtevo je torej potrebno zavrniti po določilu 1. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
5.2. Izjema iz 4. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ
Ne glede na to, da je obstoj ene od izjem zadosten razlog za zavrnitev zahteve za ponovno uporabo po 6. odst. 6. čl. ZDIJZ, bi bilo potrebno zahtevo tudi po določilu 4. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, za katere drug zakon določa, da so dostopni samo upravičenim osebam. 68. člen ZZZPB tako določa, da Zavod vodi evidenco brezposelnih oseb, evidenco brezposelnih oseb, ki jim pravice po tem zakonu mirujejo, evidenco štipendistov po tem zakonu in evidenco brezposelnih oseb, ki so vključene v programe aktivne politike zaposlovanja ter evidenco oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov (v nadaljnjem besedilu: evidence). Zavod mora posredovati podatke iz evidence o brezposelnih osebah pooblaščenim organizacijam iz 6. člena tega zakona, ki so nujni zaradi posredovanja zaposlitve in dela, izdelave zaposlitvenega načrta ali vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Po določilu 68a. člena ZZZPB pa se podatki iz navedenih evidenc smejo uporabljati samo za potrebe izvajanja nalog zavoda in pooblaščenih organizacij iz 6. člena ZZZPB, za uveljavljanje pravic s področja socialne varnosti pri pristojnih organizacijah ter za statistične ali znanstvenoraziskovalne namene. Po določilu 6. člena ZZZPB tako lahko posredovanje zaposlitve in posredovanje dela izvaja samo zavod, medtem ko lahko ministrstvo, pristojno za delo, s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da izvaja strokovne naloge posredovanja dela, posredovanja zaposlitve, posredovanja in zagotavljanja delovne sile, izdelavo zaposlitvenega načrta in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ministrstvo, pristojno za delo, pa določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija oziroma delodajalec za izvajanje posredovanja dela ali posredovanja zaposlitve in višino stroškov, ki se priznajo organizaciji oziroma delodajalcu za posredovanje dela dijakom in študentom.
Obenem pa 7. člen ZZZPB določa, da se s posredovanjem zaposlitve, posredovanjem dela ter z objavljanjem ponudbe za zaposlitev in delo v tujini lahko ukvarja samo zavod in druga z zakonom pooblaščena organizacija. Ne glede na izjemo iz 1. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, bi bilo torej potrebno zahtevo zavrniti tudi po določilu 4. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, za katere drug zakon (torej ZZZPB) določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za ponovno uporabo informacij javnega značaja, vendar pa obenem poudarja, da prvostopenjski organ v času odločanja še ni mogel uporabiti navedenega instituta, uveljavljenega šele z novelo ZDIJZ (objavljena v Uradnem listu RS št. 61/05), ki velja od 15.7.2005, organ pa je odločbo izdal že 4.7.2005.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec po opravljenem preizkusu, izvedenem po 1. in 2. odstavku 247. člena ZUP, ugotovil, da organ zaradi spremembe zakonodaje ni mogel uporabiti ustreznih, šele od 15.7.2005 dalje veljavnih zakonskih določb ZDIJZ, zato je bilo potrebno po določilu 3. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo zavrniti, saj je izrek odločbe sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka