Prosilec - Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani
+ -Številka: 021-1/2005/22
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec) na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju: ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. ter 3. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 39/2005 z dne 18.01.2005, Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani, Preglov trg 9, 1110 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni omogočiti vpogled v diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in v potrdilo o opravljeni andragoški izobrazbi za izbranega kandidata na delovno mesto učitelja praktičnega pouka (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 22.06.2004) in učitelja ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 27.08.2004), dolžan pa je iz vseh navedenih dokumentov izbrisati rojstni datum in kraj rojstva.
3. Pritožba prosilca se v delu, v katerem zahteva dokument o morebitnem napredovanju v naziv za izbrana kandidata, kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 10.09.2004 naslovil na organ zahtevo, da mu posreduje informacijo glede izbranega kandidata na razpisano delovno mesto učitelja praktičnega pouka in glede razpisanega delovnega mesta učitelja ekonomskih predmetov, o njegovih referencah in podatek o tem, katere predmete uči. Zahteval je tudi vpogled v diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, opravljeni andragoški izobrazbi ter morebitno napredovanje v naziv.
Dne 03.01.2005 je prosilec na Pooblaščenca naslovil dopis, v katerem prosi, da ukrepa v skladu z ZDIJZ. Pooblaščenec je dopis štel za pravilno vloženo pritožbo zaradi molka organa, saj se je smiselno iz nje dalo razbrati vse potrebne sestavine pritožbe. Prosilec je opozoril, da je od organa zahteval vpogled v diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, opravljeni andragoški izobrazbi ter morebitno napredovanje v naziv za izbranega kandidata na delovno mesto učitelja praktičnega pouka (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 22.06.2004).
Dne 07.01.2005 je Pooblaščenec izdal sklep št.: 021-1/2005/3, s katerim je organu naložil, da mora v roku 8-ih dni odločiti o zahtevi prosilca v skladu z določbami ZDIJZ. Odločil je, da mora postopek speljati uradna oseba organa, imenovana na podlagi 9. čl. ZDIJZ, ter o izvedbi postopka obvestiti Pooblaščenca. Pooblaščenec je organ opozoril, da so sestavine odločbe natančno določene v 210. čl. in naslednjih ZUP, tako da zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja v obliki dopisa ne zadostuje postopkovnim standardom, ki jih je uzakonil ZDIJZ. Potrebno je odločati z vidika pridobitve določenega dokumenta. Prosilci imajo namreč v skladu s 5. čl. ZDIJZ pravico zahtevati vpogled v dokument ali pa zahtevati prepis, fotokopijo ali elektronski zapis dokumenta. Organ pa ima pravico in dolžnost presojati o izjemah pri dostopu, ki so navedene v 6. čl. ZDIJZ. Če organ zahtevo za dostop zavrne ali zavrže, mora izdati odločbo s pravnim poukom v skladu z ZUP.
Organ je dne 18.01.2005 izdal odločbo št. 39/2005, s katero je zahtevek prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na vpogled v diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, opravljeni andragoški izobrazbi ter morebitnem napredovanju osebe. Omogočil pa je vpogled v zapisnik komisije za izbor kandidatov razpisanih prostih delovnih mest za učitelja ekonomskih predmetov in učitelja praktičnega pouka in sicer v času uradnih ur na sedežu organa.
V obrazložitvi je navedel, da je uradna oseba organa po pregledu prošnje prosilca odločila, da se prosilcu omogoči vpogled v dokumentacijo, povezano s postopkom izbire kandidatov za prosto delovno mesto učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov, zavrne pa se mu vpogled v diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, opravljeni andragoški izobrazbi ter morebitno napredovanje osebe, ker gre za dokumentacijo, ki je povezana s točno določeno fizično osebo in na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP-1) predstavlja osebni podatek. Ob tem se sklicuje na 4. in 6. čl. ZDIJZ, ter na 46. čl. Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. 4. odstavek istega člena določa, da se določbe prejšnjih odstavkov uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. Če bi uradna oseba organa razkrila osebni podatek, bi s tem kršila določbe o varstvu osebnih podatkov v ZVOP-1. Tako je organ odločil, da se skladno s 3. točko 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ v tem delu dostop do informacije prosilcu zavrne.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, je prosilec pri organu vložil pritožbo dne 21.01.2005, v kateri navaja, da mu je organ kot kandidatu za delovno mesto ta podatek dolžan dati, obenem pa opozarja, da je organ javni zavod in da bi morali imeti možnost vpogleda v te podatke tudi vsi zainteresirani šolajoči se oz. njihovi skrbniki. Navaja tudi, da podatek ne more biti tajnost, če glede tega ni posebej določeno.
Organ je dne 24.01.2005 z dopisom št.: 52/2005-MS-RS odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je dne 09.08.2005 pozval organ, da v skladu z 2. odst. 245. čl. ZUP v roku 5-ih dni od prejema zahteve dostavi spis z vsemi dokumenti, ki so bili podlaga za odločitev, med drugimi tudi fotokopijo diplome, potrdila o opravljenem strokovnem izpitu, opravljeni andragoški izobrazbi ter morebitno napredovanje v naziv za izbranega kandidata na delovno mesto učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov, saj Pooblaščenec za svojo odločitev potrebuje dokumente, ki jih je po ZDIJZ zahteval prosilec.
Pooblaščenec je tako dne 22.08.2005 in 31.08.2005 od organa prejel dopisa z dokumentacijo, ki je bila podlaga za njihovo odločitev.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva vpogled v diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, opravljeni andragoški izobrazbi ter morebitno napredovanje osebe, izbrane na delovno mesto učitelja praktičnega pouka (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 2.06.2004) in učitelja ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 27.08.2004).
V izpodbijani odločbi organ uporablja izraz potrdilo o opravljeni andragoški izobrazbi, enako kot prosilec v svoji zahtevi. Iz dokumentacije, s katero razpolaga Pooblaščenec, je razvidno, da se omenjeni dokument pravilno imenuje »Potrdilo o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe; naziv programa: pedagoško andragoška izobrazba«. Pooblaščenec na to opozarja, da se ne more pojaviti dvom o jasnosti in določljivosti zahtevanega dokumenta in s tem v določnost izreka (prim. 2. odst. 213. čl. ZUP).
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) osebe javnega prava.
Organ je javni vzgojno izobraževalni zavod in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odst. 1.čl. ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pridobil zahtevane dokumente: diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, potrdilo o opravljeni andragoški izobrazbi, v zvezi z razpisanim prostim delovnim mestom učitelja praktičnega pouka (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 22.06.2004), in učitelja ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 27.08.2004), saj morajo prijavljeni kandidati, če želijo sodelovati v postopku izbire, predložiti dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje za opravljanje dela, še toliko bolj pa seveda to velja za izbranega kandidata. Navedeno pomeni, da je informacija povezana z zakonsko predpisanim in urejenim delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojega delovnega področja, povezanega s kadrovanjem.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da so v tem delu zahteve v celoti izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacije je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), organ z njo razpolaga in nahaja se v materializirani obliki-v obliki dokumenta.
Drugače pa je glede zahteve prosilca v delu, v katerem zahteva dokument o morebitnem napredovanju v naziv za izbrana kandidata. Izdelava takšnega dokumenta sodi v pristojnost organa. Pooblaščenec ugotavlja, da organ glede obstoja oz. neobstoja navedenega dokumenta v izpodbijani odločbi ne pove ničesar, zato je bilo potrebno v pritožbenem postopku v skladu z načelom materialne resnice in z namenom razjasnitve dejanskega stanja opraviti pri organu dodatne poizvedbe ali takšen dokument obstaja. Dne 31.08.2005 je Pooblaščenec od organa prejel dopis z dne 30.08.2005, št.:844-2005, v katerem je navedeno, da izbrana kandidata še nista napredovala po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS,št. 54/2002, v nadaljevanju: Pravilnik), zato ta dokument ne obstaja.
Navedeno pomeni, da v tem delu zahteve ni izpolnjen prvi pogoj iz zgoraj navedenega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci v skladu z ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker zahtevani dokument ne obstaja, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. Izrek izpodbijane odločbe je torej v tem delu zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (3. odst. 248. čl. ZUP), saj ne more biti podana izjema po 3. točki 1. odst, 6. čl. ZDIJZ, če sploh ne gre za informacijo javnega značaja.
V nadaljevanju se je Pooblaščenec ukvarjal zgolj z vprašanjem, ali gre za izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pri dokumentih, s katerimi organ razpolaga (diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, opravljeni andragoški izobrazbi).
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti.
Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javni oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (Več v Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med upravo in posameznikom okrepi zaupanje v upravo (razlog zaupanja); posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance). Navedeni elementi se raztezajo tudi v širši javni sektor, kamor sodijo tudi javni vzgojno izobraževalni zavodi kot izvajalci javne službe in posredni porabniki javnih sredstev.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da so zahtevani podatki povezani s točno določeno fizično osebo, zato bi uradna oseba organa z razkritjem osebnih podatkov kršila določbe o varstvu osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da je po mnenju organa podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede opredelitve osebnega podatka pa sama navedba imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
Po oceni Pooblaščenca je kandidat, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto. določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je moč na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa.
Vendar pa Pooblaščenec na tem mestu ponovno poudarja, da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, ki se je z novelo ZDIJZ (Uradni list RS, št. 61/2005), ki je stopila v veljavo 15.07.2005, še okrepila, saj je v prvi alineji, v 3. odstavku 6. čl. navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1.(tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Informacije, ki jih prosilec zahteva, so izvorno povezane s postopkom izbire kandidata na razpisano delovno mesto za učitelja praktičnega pouka in učitelja ekonomskih predmetov. Izbrana kandidata sta s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu postala javna uslužbenca v skladu z 1. in 2. odstavkom 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa med drugim sestavljajo tudi javni zavodi, kamor sodi tudi organ.
Poglavitni namen sistema zaposlovanja in delovanja javnih uslužbencev, urejen v ZJU, je v zagotovitvi sistema izbire uradnikov, ki temelji na čim bolj objektivnih merilih strokovne usposobljenosti. Ta namen se zagotovi predvsem s postopkom, po katerem se prosto delovno mesto zasede. Ob tem je potrebno omeniti 7. čl. ZJU, kjer je opredeljeno načelo enakopravne dostopnosti, ki pomeni, da ima vsakdo, pod enakimi pogoji, pravico do enakega dostopa do delovnih mest v javnem sektorju in sicer na tak način, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. To načelo se razteza na vsako zasedbo prostega delovnega mesta, četudi ne gre za novo zaposlitev, vsaj glede vidika, da lahko delovno mesto zasede samo tisti, ki je najbolj oziroma primerno strokovno usposobljen. S tem načelom se v uslužbensko pravo uvaja konkurenca, profesionalnost, učinkovitost in istočasno preprečuje korupcija. Omenjeno načelo pa samo kot tako, brez da bi bilo možno nadzorovati ali so postopki o izbiri kandidata potekali v skladu z veljavnimi predpisi in da torej izbrani kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, brez pomena. Zato je že ZJU v 3. odst. 63. člena določil, v skladu z načelom transparentnosti izbirnega postopka in v skladu z ZVOP-1, da lahko vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev in v gradiva izbirnega postopka. Vse to je namenjeno zagotavljanju pogojev ali možnosti, da se sestavi uspešna pritožba, do katere imajo pravico izključno neizbrani kandidati v postopku javnega natečaja, s katero je odločitev o izbiri podvržena sodnemu nadzoru.
Tako torej že ZJU, kot področni zakon, omogoča v obravnavanem primeru prosilcu, ki je bil neizbrani kandidat, možnost dostopa do zahtevanih dokumentov.
Pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da je ZDIJZ kot splošnejši zakon veliko širši, saj je celovito uredil dostop do informacij javnega značaja. Tako je v 5. čl. ZDIJZ opredeljeno načelo prostega dostopa, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje za rešitev pritožbe, v skladu z zgoraj navedenimi določbami ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacijo javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev osebni interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. V konkretnem primeru to pomeni, da v smislu nadzora nad delom javne uprave lahko prav vsak dobi informacijo, ali ima konkretni javni uslužbenec ustrezno strokovno izobrazbo za delovno mesto, ki ga opravlja, in ne le tisti, ki je za to delovno mesto kot neizbrani kandidat sodeloval na objavljenem razpisu prostega delovnega mesta.
Na podlagi navedenega je v obravnavanem primeru podana zahteva po dokumentih, ki so povezani z zaposlitvijo javnega uslužbenca, kar pomeni, da je potrebno upoštevati zgoraj naveden 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave za delovno mesto, ki izkazuje kvalifikacije osebe, potrebno za določen delovno mesto.
Javni uslužbenec, kamor spada tudi učitelj, tako ni upravičen pričakovati zasebnosti glede podatka o njegovi diplomi, potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu in pridobljeni andragoški izobrazbi.
Na tej podlagi je Pooblaščenec zaključil, da mora organ prosilcu omogočiti vpogled v diplomo, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in opravljeni andragoški izobrazbi izbranega kandidata za delovno mesto učitelja praktičnega pouka (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 22.06.2004) in učitelja ekonomskih predmetov (razpis je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS, OS Ljubljana dne 27.08.2004), vendar s pridržkom in na način, opisan v spodnji točki obrazložitve.
4. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Ker zahtevani dokumenti vsebujejo poleg imena in priimka tudi druge osebne podatke in sicer rojstni datum in kraj, ki pa za samo sklenitev delovnega razmerja javnega uslužbenca nista relevantna, saj starost kandidata in rojstni kraj nista pogoj za zaposlitev, navedena podatka nista prosto dostopna.
Pri tem je potrebno opozoriti na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
Pooblaščenec tako opozarja na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (rojstni datum,…) je organ torej dolžan omogočiti (le) delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ na zahtevanih dokumentih: diplomi, potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu in potrdilu o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe (potrdilu o opravljeni andragoški izobrazbi) izbrisati podatke o rojstnem datumu in kraju rojstva.
Pooblaščenec opozarja, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki se odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu omogočiti vpogled v dokumente navedene v 2. točki izreka te odločbe.
Organ je dolžan takoj po tem, ko bo prosilec prejel odločbo Pooblaščenke, omogočiti vpogled v dokumente tako, kot je odločeno s to odločbo. Ker ZUP v tretjem odstavku 224. člena določa, da odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki, Pooblaščenec organ opozarja, da bo ta odločba postala izvršljiva v skladu z navedeno določbo.
Pooblaščenec je izpodbijano odločbo in ravnanje organa odpravil v delu, kot je navedeno v 2. točki izreka te odločbe in sam odločil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka