Cimos d.d. zoper Center za socialno delo Izola
+ -Številka: 021-57/2005/4
Kategorije: Osebni podatek
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec), izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju: ZDIJZ) in na podlagi 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe CIMOS d.d., C. Marežanskega upora 2, 6000 Koper (v nadaljevanju: prosilec), z dne 23.5.2005, zoper odločbo Centra za socialno delo Izola, Veluščkova 4, Izola (v nadaljevanju: organ), št. 020-60-83/2005 z dne 17.5.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo:
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči Centra za socialno delo Izola. V vsaki odločbi je v obrazložitvi dolžan izbrisati naslednje podatke:
a. osebni podatek o zakonskem statusu prejemnice;
b. osebni podatek o preostalem zasebnem premoženju prejemnice;
c. osebni podatek o vpisih prejemnice v evidence enote Zavoda za zaposlovanje, območne službe Koper - Urada za delo;
d. rojstni datum in naslov prejemnice.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 25.4.2005 na organ naslovil zahtevo za dostavo podatkov o višini prejemkov iz naslova materialne ogroženosti (socialne pomoči, subvencij najemnin, oprostitve plačil) za …….., prosilčevo odpuščeno delavko in prejemnico pomoči (dalje: prejemnica) za čas od 13.4.1993 do 5.5.2005 razen za obdobje od 1.3.1996 do 31.5.1997 ter 1.7.1997 do 31.5.1998. Dne 28.4.2005 je prosilec na organ naslovil popravo zaprosila in v njej izrazil, da se želi z dokumenti seznaniti v obliki fotokopij.
Organ je z odločbo št. 020-60-83/2005, z dne 17.5.2005, zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da ugotavlja, da je varstvo osebnih podatkov zagotovljeno vsakemu posamezniku in da v predmetni zadevi ne gre za informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Nadalje je navedel, da ZDIJZ v 2. točki (pomota, mišljena je 3. točka, op. Pooblaščenca) 6. člena pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja osebne podatke. V konkretnem primeru je organ zatrdil, da so dokumenti, ki se nanašajo na prejemnico in njene prejemke iz naslova materialne ogroženosti, osebni podatek.
Prosilec je 23.5.2005 na organ zoper odločbo vložil pritožbo. V obrazložitvi je navedel, da je bila prejemnica z odločbo disciplinske komisije prosilca spoznana za odgovorno hujših kršitev delovnih obveznosti in ji je bilo zaradi tega odpovedano delovno razmerje. Odločbo prosilca o odpovedi je prejemnica izpodbijala pred delovnim sodiščem. Uveljavljala je reintegracijski zahtevek in zahtevek za plačilo nadomestila plače. Prosilec navaja, da je nadalje postopek šel svojo pot. Vložene so bile pritožbe in revizije, tako da se je postopek zavlekel do aprila 2005, ko je Višje delovno in socialno sodišče potrdilo izrek prvostopenjskega sodišča. Tožnica (prejemnica) je s svojim reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom uspela. S tako odločbo delovnega sodišča je torej vzpostavljena fikcija, da je bila prejemnica ves ta čas (od prenehanja delovnega razmerja pa do ponovne zaposlitve) zaposlena. Tako ji je prosilec tudi dolžan izplačati vse plače in prispevke. Prosilec ji je tako dolžan izplačati vse plače in prispevke iz naslova socialnih zavarovanj za obdobje, ko ni delala. Prosilec še navaja, da je prejemnica po njegovih informacijah v tem času bila zaposlena le dobri dve leti, ostali čas pa je prejemala (tudi) socialno pomoč in druga plačila iz naslova materialne ogroženosti. Prosilec v pritožbi še poudarja, da za čas brezposelnosti obstajata dve vrsti prejemkov, ki imata tudi različno pravno osnovo. Eno so prejemki iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jih Zavod RS za zaposlovanje v primeru uspeha z reintegracijskim zahtevkom zahteva od zavarovanke nazaj, drugo pa so prejemki iz naslova materialne ogroženosti, ki se uveljavljajo pri Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Teh prejemkov pa CSD od prejemnika v primeru uspeha reintegracijskega zahtevka ne zahteva nazaj. Prosilec na tem mestu navaja, da meni, da se tako vzpostavi nepravična situacija. Prosilčeva delavka (op. Pooblaščenca: prejemnica) je tako upravičena zahtevati od prosilca plačilo vseh plač, kot če bi delala. Prosilec jo je dolžan za to obdobje tudi zavarovati pri vseh socialnih zavarovanjih z vsemi zakonskimi zamudnimi obrestmi, hkrati pa prejemnica CSD ni dolžna vrniti prejetih zneskov socialne pomoči. Prosilec meni, da postane prejemnica s tem neupravičeno obogatena. Prosilec na tem mestu citira splošno obligacijsko pravno načelo Compensatio lucri cum damno (op. Pooblaščenca: korist, ki nastane iz škodnega dogodka, je treba odšteti od škode) in zatrjuje, da v skladu s tem načelom prejemnica ne sme pridobiti boljšega položaja, kot bi ga imela, če bi dejansko delala. Prosilec meni, da je zato zaradi pravičnosti potrebno od neizplačanih plač odšteti vse prejemke, ki jih je prejemnica pridobila zaradi svoje "neupravičene" brezposelnosti.
Prosilec je zaradi navedenih razlogov na organ naslovil zahtevo za vpogled v odločbe, s katerimi so bile prejemnici priznane pravice do socialnih pomoči. Ker teh zneskov CSD ne zahteva nazaj, jih je od dolgovanih neto plač nameraval odšteti prosilec. Prosilec je še izrazil mnenje, da je to pravično.
Prosilec zaključuje svojo pritožbo z nestrinjanjem z organovo utemeljitvijo, da gre v tem primeru za izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prepričan je, da se šteje kot informacija javnega značaja vsaka odločba, ki jo proizvede javni sektor, torej tudi odločbe CSD in da je zaradi tega upravičen do vpogleda v zahtevane informacije. Tako prosilec naproša, da organ odločbo spremeni in mu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov.
Ker organ spisu v skladu z 2. odstavkom 245. člena ZUP ni priložil vseh dokumentov, ki so predmet zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom z dne 27.7.2005 pozval, naj mu nemudoma dostavi dokumente, v katerih se nahajajo zahtevani podatki – odločbe o odobrenih denarnih socialnih pomočeh prejemnici. Dne 2.8.2005 je organ manjkajoče dokumente Pooblaščencu dostavil.
Pritožba je utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
1. Organ kot javni socialno varstveni zavod in pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec nadalje zaključuje, da je organ kot javni socialno varstveni zavod oseba javnega prava in tako zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Kot takega ga določa tudi katalog zavezancev Ministrstva za javno upravo pod zaporedno številko 49-13. Osebe javnega prava, ki jih kot zavezance opredeljuje 1. člen ZDIJZ, so sicer organizacije različnih tipov, vsem pa je skupno, da so statusno pravno organizirane kot osebe javnega prava zato, ker opravljajo neko javnopravno nalogo oziroma dejavnost. V kategorijo oseb javnega prava tako sodijo javne agencije, javni skladi ter javna podjetja in javni zavodi; slednji obliki sta hkrati tudi obliki izvajanja (gospodarskih in negospodarskih) javnih služb. Javne zavode kot osebe javnega prava opredeljuje Zakon o zavodih (UL RS št. 12-481/91), Centre za socialno delo kot javne zavode pa določa 49. člen Zakon o socialnem varstvu (UL RS št. 36/04, v nadaljevanju ZSV). Organ je kot javni zavod, kot proračunski porabnik (kot organ širšega javnega sektorja jen opredeljen kot "posredni proračunski porabnik") za opravljanje svoje socialno varstvene dejavnosti financiran iz proračuna, kar izhaja tudi iz seznama proračunskih porabnikov Ministrstva za finance, kjer je organ naveden pod zaporedno številko 2589.
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (UL RS št. 33/91-I s spremembami) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja predstavlja ZDIJZ, ki v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo od organov zavezancev pravico pridobiti vsako informacijo javnega značaja. Navedeno načelo obenem pomeni tudi, da so ne glede na pravni interes vse informacije javnega značaja vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.
Delovno področje organa je definirano v 49. členu ZSV, ki določa, da organ opravlja naloge, ki so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila, ter naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi. Center za socialno delo opravlja tudi storitve socialne preventive, prve socialne pomoči, osebne pomoči, pomoči družini za dom ter organizira skupnostne akcije za socialno ogrožene skupine prebivalstva. Za občino lahko center za socialno delo opravlja storitve pomoči družini na domu. Center za socialno delo lahko opravlja tudi druge storitve in naloge, če je to potrebno zaradi odpravljanja socialnih stisk in težav v posameznem okolju. Center za socialno delo se ustanovi kot javni socialno varstveni zavod.
Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani podatki nahajajo v obliki dokumentov, s katerimi razpolaga organ ter se nahajajo v pisni obliki in so v posesti organa. Gre namreč za odločbe o dodeljevanju denarne socialne pomoči prejemnikom, ki jih organ v okviru svojih zakonskih pristojnosti in dolžnosti izdaja na podlagi 33a. člena ZSV.
Pooblaščenec tako zaključuje, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacijo javnega značaja.
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). Zakon tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Tudi Zakon o državni upravi (UL RS št. 52/02 z dopolnitvami) konkretizira načelo, saj v 6. členu določa, da je uprava dolžna zagotavljati javnost svojega dela, upoštevaje omejitve, ki izhajajo iz predpisov. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakonov, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov.
3. Izjema po 3. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zahtevo prosilca zavrne, če ugotovi, da zahtevane informacije predstavljajo katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa. ZDIJZ tako v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa da gre za izjemo od prostega dostopa v primeru podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je tako v konkretnem primeru svojo odločbo oprl na navedeno izjemo, da naj bi torej zahtevani podatki predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ v zavrnilni odločbi zaključuje, da gre pri zahtevanih podatkih za osebne podatke v skladu z ZVOP-1 (UL RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1).
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je namen ZVOP-1 preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Vendar pa Pooblaščenec poudarja, da ZVOP-1 osebnih podatkov ne varuje na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Novela ZDIJZ, objavljena v Uradnem listu RS št. 61/05 in veljavna od 15.7.2005, pa v pravo informacij javnega značaja uvaja novo določbo, ki v 1. alineji 3. odstavka 6. člena določa, da se organ na izjemo varovanega osebnega podatka določeno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ne more sklicevati, kadar gre za razkrivanje podatkov o porabi javnih sredstev. V takšnem primeru se ne glede na citirano izjemo dostop do zahtevane informacije dovoli. Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti navedeno določbo.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da financiranje socialno varstvene dejavnosti ZSV ureja v VIII. poglavju in sicer v členih od 97. do vključno 101. Člen 97. ZSV tako določa, da se socialno varstvena dejavnost financira iz proračuna republike in občine. Člen 98. ZSV pa kot eno izmed dejavnosti, potrebnih za delovanje in razvoj sistema socialnega varstva, navaja tudi denarno socialno pomoč ter za njeno financiranje določa sredstva iz proračuna Republike Slovenije.
Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani podatki o višini izplačanih denarnih socialnih pomoči torej predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.
Z novelo ZDIJZ uvedena določba 3. odst. 6. čl. ZDIJZ je odraz nadzorne funkcije sistema t.i. participativne (sodelovalne) demokracije, ki se najmočneje izraža prav preko pravice dostopa do informacij javnega značaja. Takšno stališče zastopajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, cit.: 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar ZDIJZ, Senko Pličanič et al, Inštitut za javno upravo, Ljubljana, 2005). Dostop javnosti je dopusten, interes javnosti pa izražen vedno, kadar gre za porabo proračunskega denarja, in dostop v tem segmentu obenem ne pomeni nedopustnega posega v zasebnopravno sfero.
Analogno javnosti podatkov, ki predstavljajo porabo javnih sredstev na področju socialnih prejemkov, Pooblaščenec primeroma opozarja, da je na enak način urejena tudi javnost porabe javnih sredstev po Zakonu o javnih financah (UL RS št 79/99 z novelami, dalje ZJF). Določba 3. odstavka 53. člena ZJF navaja, da so javni vsi podatki o dodeljenih sredstvih subvencij, posojilih in drugih oblikah državnih pomoči.
Vsakomur, ki torej iz katerihkoli razlogov kot prejemnik koristi javna sredstva, je zakonodajalec z namenom zagotovitve načel transparentnosti in nadzora nad porabo javnih sredstev v tem delu zmanjšal krog varovane zasebnosti, in tudi vsakomur, ki želi izkoristiti možnost porabe javnih sredstev z zakonskimi določbami pojasnil, da zasebnosti v obravnavanem segmentu porabe javnega denarja, ko je torej javnosti potrebno povedati, kdo in koliko denarja je nekdo prejel iz državne blagajne, ni.
4. Delni dostop po 7. členu ZDIJZ
Prosilec je v svoji zahtevi skladno s 17. členom ZDIJZ opredelil, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Navedel je, da se z dokumenti želi seznaniti v obliki fotokopij. V skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS št. 76, v nadaljevanju Uredba) lahko v primeru, da se informacije nahajajo tako v elektronski kot v fizični obliki, prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. V primeru pa, da se informacija nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe.
ZDIJZ v 7. členu določa, da v primeru, ko dokument ali njegov del delno vsebuje informacije, ki niso javnega značaja in je slednje mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Pooblaščenec je ob preučitvi odločb o dodelitvi denarne socialne pomoči ugotovil, da se v odločbah organa nahajajo tudi osebni podatki prejemnice, ki s porabo javnih sredstev niso povezani, nanjo ne vplivajo in so v celoti osebne narave.
Organ je zato v okviru delnega dostopa dolžan pred vpogledom prosilca v odločbe iz obrazložitve vsake odločbe izbrisati naslednje podatke:
- osebni podatek o zakonskem statusu prejemnice,
- osebni podatek o preostalem zasebnem premoženju prejemnice,
- osebni podatek o vpisih prejemnice v evidence Urada za delo.
- naslov in rojstni datum
Ti podatki o prejemnici za porabo javnih sredstev niso relevantni in zato niso prosto dostopni, zato je pri tem potrebno opozoriti na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Analogno navedenemu Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ul. RS št. 76, v nadaljevanju Uredba) v 5. točki 12. člena izrecno določa, da podatkov o višini izplačil na področju socialnih zadev, za razliko od preostalih informacij javnega značaja organ ne sme posredovati v svetovni splet. Iz navedene določbe je torej razvidno, da je zakonodajalec podatke s področja socialnih zadev želel zaščititi močneje.
V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov je tako organ v skladu s 7. členom ZDIJZ dolžan omogočiti (le) delni dostop in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
Organ mora delni dostop omogočiti v skladu z 21. členom Uredbe, in sicer na naslednji način:
(1) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
(3) Če se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se mu v primeru delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta, ki jo organ pripravi skladno s prvim odstavkom tega člena.
5. Prosilčev pravni interes oz. njegova pravna korist
Pooblaščenec na koncu obravnava še prosilčev pravni interes in namen, ki ju slednji navaja v pritožbi in za katera namerava zahtevane informacije uporabiti. Prosilec navaja, da namerava zneske, ki jih je kot denarno socialno pomoč od CSD prejela prejemnica, odšteti od neto plač, ki jih je po pravnomočnih sodbah Delovnega sodišča v Kopru št. Pd 297/2000-107 in Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pd 124/2005 dolžan izplačati. Prosilec meni, da je to pravično, oziroma meni, da je to v skladu z načelom compensatio lucri cum damno, saj (kot sicer sam pravilno ugotavlja) CSD od prejemnikov denarnih socialnih pomoči izplačanih pomoči v primerih, ko v kasnejših letih prejemniki niso več materialno ogroženi, ne zahteva nazaj.
Pooblaščenec prosilca in odpuščeno delavko torej prejemnico pomoči na tem mestu zgolj opozarja, da v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, kot je bilo zgoraj že obrazloženo, pravni interes za pridobitev informacij ni relevanten. V obravnavani zadevi pa ni mogoče spregledati namena, ki ga zasleduje prosilec, saj bi s tem prišlo do kršitve sodbe Delovnega sodišča v Kopru in Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v konkretnem primeru, kot tudi ZSV. Kot namreč jasno izhaja iz izreka pravnomočne sodbe Delovnega sodišča v Kopru, je prosilec prejemnici (delavki) dolžan izplačati vse prejemke iz delovnega razmerja, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega mesečnega neto nadomestila plače in drugih prejemkov v 8 dneh, pod izvršbo. Določbe ZSV o denarnih socialnih pomočeh ščitijo materialno ogrožene državljane, vendar pa svoje zaščite ne pogojujejo vrnitvijo pomoči. Denarne socialne pomoči so fiksno določeni zneski, ki jih centri za socialno delo v okviru sistema socialnega varstva v Republiki Sloveniji izplačujejo pomoči potrebnim v dani življenjski situaciji ter jih ob spremenjenem premoženjskem stanju ni potrebno vračati. Pooblaščenec na koncu zgolj pripominja, da ZSV ne predvideva, da bi prejemniki pomoči pomoč morali vračati tretjemu, ki jim socialne pomoči niti ni izplačeval.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec po opravljenem preizkusu, izvedenem po 1. in 2. odstavku 247. člena ZUP, ugotovil, da organ zaradi spremembe zakonodaje ni mogel uporabiti ustreznih, šele od 15.7.2005 dalje veljavnih zakonskih določb ZDIJZ. Pooblaščenec je izpodbijano odločbo organa tako na pritožbo prosilca odpravil in odločil sam, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka