Ameba d.o.o. - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
+ -Številka: 021-35/2005/3
Kategorije: Ponovna uporaba, Osebni podatek
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja Ameba d.o.o., Pionirska ulica 7, 2000 Maribor, ki ga zastopa direktorica Daniela Lončarič (v nadaljevanju: prosilec), z dne 1.4.2005, zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št. 321-02-38/2005/2 z dne 21.3.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi. Odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v dopolnitev postopka in ponovno odločanje.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 25.2.2005 na organ naslovil zahtevo za pridobitev seznama pridelovalcev jabolk v intenzivnih sadovnjakih in seznam pridelovalcev vrtnin ter navedel, da seznam potrebuje zaradi možnega poslovnega sodelovanja. V zahtevi se sklicuje na napotilo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, kamor je najprej naslovih zahtevo, ki pravi, da skladno s Pravilnikom o registru pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih (UL RS, št. 4/2002) ta register vzpostavi in vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (sektor za kmetijstvo).
Dne 21.3.2005 je organ prosilcu z odločbo št. 321-02-38/2005/2 zavrnil zahtevo z obrazložitvijo, da zahtevi ni mogoče ugoditi na podlagi 3. točke 6. člena ZDIJZ ter 113. in 104. člena Zakona o kmetijstvu (UL RS, št. 54/2000, v nadaljevanju ZKme). Organ navaja, da v povezavi z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ugotavlja, da se smejo podatki iz registra sadovnjakov posredovati le pooblaščenim organizacijam in izvajalcem javnih služb, če jih potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja organa, oziroma drugim državnim organom in lokalnim skupnostim, če jih le ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog. Ker prosilca ne more uvrstiti v nobenega od opisanih organov, organ zaključuje, da podatkov ne sme posredovati.
Dne 1.4.2005 je prosilec pri organu vložil pritožbo zoper zavrnilno odločbo. Kot pritožbeni razlog navaja nepopolno obrazložitev, ki izhaja iz 3. točke 6. člena ZDIJZ, ter uporabo 104. in 113. člena ZKme. Prosilec navaja, da 3. točka 6. člena ZDIJZ sicer res določa zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, vendar pod pogojem, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ ne navaja konkretnih določb zakona, na katerega se sklicuje, niti ni opredelil zahtevane informacije v smislu osebnega podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zakona. Prosilec meni, da podatkov iz registra sadja ni mogoče opredeliti kot osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Navaja, da je splošno znano dejstvo, da so registri gospodarskih subjektov javni, kot so register pravnih oseb pri okrajnem sodišču, register zasebnikov pri DURS in drugi registri, kot npr. zemljiška knjiga.
Razkritje, kdo je v Sloveniji pridelovalec jabolk, solate ali paradižnika, ne more biti varovan osebni podatek, saj gre za registrirane gospodarske subjekte. Prosilec še navaja, da sklicevanje na 104. in 113. člen ZKme ne vzdrži presoje, saj se uporablja specialnejši in novejši predpis, v konkretnem primeru ZDIJZ, pred splošnim in starejšim predpisom, na katerega se sklicuje organ.
Prosilec predlaga, da se zahtevi po pridobitvi seznama pridelovalcev jabolk v intenzivnih nasadih in seznama integriranih pridelovalcev vrtnin ugodi in da se upošteva namen 2. člena ZDIJZ.
Dne 7.4.2005 je organ Pooblaščencu odstopil pritožbo v reševanje,z vsemi dokumenti, a brez seznamov, ki ju je zahteval prosilec. Zato je Pooblaščenec dne 29.6.2005 pri organu v prisotnosti uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja ga. Monike Kališek – Golob opravil ogled računalniške baze in ugotovil, da seznam pridelovalcev jabolk v intenzivnih nasadih obstaja. Uslužbenka organa je Pooblaščencu še isti dan po elektronski pošti ta seznam tudi posredovala.
Pritožba je utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu organi). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz odločbe organa, se zahtevani seznam nahaja v obliki evidence, s katero razpolaga organ. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149). Zahtevana seznama torej v osnovi predstavljata informacijo javnega značaja, saj izpolnjujeta vse te predpisane pogoje.
1. Vidik varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti
6. člen ZDIJZ taksativno določa dvanajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot osebni podatek (tč. 3). Ker je v konkretnem primeru prosilec zahteval celoten seznam pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, Pooblaščenec nalaga organu, da je potrebno preučiti vidike izjeme po določilu 3. točke 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju: ZVOP-1). Pooblaščenec opozarja, da ta zakon predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave Republike Slovenije (UL RS št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04, v nadaljevanju: ustava) zagotovljenega varstva osebnih podatkov:Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Pooblaščenec opozarja organ, da ni in concreto pojasnil razlogov za uporabo 3. točke 6. člena ZDIJZ. Organ prav tako ni upošteval dejstva, da v obravnavanem seznamu ni zgolj fizičnih oseb, ki bi morda lahko imele pravico do varstva osebnih podatkov, temveč so v njem tudi podatki o pravnih osebah, na katerega se varstvo osebnih podatkov po naravi stvari niti pojmovno ne more nanašati. ki pa varstva osebnih podatkov po ZVOP-1 nimajo. Poleg zgoraj navedenega mora pri ponovnem odločanju upoštevati tudi določilo 116. člena ZKme z naslovom Posredovanje podatkov, ki določa, da so podatki iz zbirk podatkov po tem zakonu javni, razen podatkov, ki se štejejo za osebne podatke in podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost.
Organ bo moral pri presoji z vidika varstva osebnih podatkov preučiti tudi definiciji iz 2. člena ZKme, predvsem 2. in 3. točke. (2. točka - kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo ter se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo; 3. točka - kmetija je kmetijsko gospodarstvo, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.) in njihovo vplivanje na zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka.
Pooblaščenec izpostavlja še vidik poslovne skrivnosti, ki je zapisan v 116. členu ZKme. Organ mora za pravne osebe preveriti ali podatki v seznamu pridelovalcev jabolk v intenzivnih nasadih in seznama integriranih pridelovalcev vrtnin morda ustrezajo definiciji 1. in 2. odstavka 39. čl. ZGD.
2. Ponovna uporaba informacij javnega značaja
Pooblaščenec še opozarja, da bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 61/2005), ki je začela veljati 15.7.2005. S to spremembo smo v naš pravni red dobili elemente ponovne uporabe informacij javnega značaja (v nadaljevanju ponovna uporaba). 3. odstavek 4. člena ZDIJZ določa, da ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se ne šteje za ponovno uporabo informacij.
Glede na navedbe v prosilčevi vlogi je treba uporabo obravnavanega seznama preučiti tudi z vidika ponovne uporabe, pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da je prosilca v segmentu opredelitve, v kakšni obliki želi prejeti zahtevani seznam, potrebno pozvati na dopolnitev vloge (2. točka 4. odstavka 17. člena ZDIJZ). Ostale obvezne sestavine zahteve v skladu s 4. odstavkom 17. člena ZDIJZ pa je prosilec že navedel v zahtevi z dne 25.2.2005 (informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti, ter za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti - pridobitni oziroma nepridobitni namen; v tem primeru gre za pridobitni namen, op. Pooblaščenca).
Organ mora v ponovnem postopku, tudi na podlagi napotkov, zapisanih v tej odločbi, odločati tudi o zahtevi prosilca po posredovanju seznama pridelovalcev vrtnin, saj tega z odločbo št. 321-02-38/2005/2 ni storil, pa bi glede na zahtevo prosilca moral.
Zaradi zgoraj naštetih pomanjkljivosti postopka, ki jih bo hitreje in bolj ekonomično odpravil organ, je Pooblaščenec na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP pritožbi ugodil in organu zadevo vrnil v ponovno odločanje. V ponovnem postopku mora organ dopolniti postopek v skladu z napotki te odločbe in najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve izdati novo odločbo, zoper katero bo imel prosilec ponovno možnost pritožbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka