Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, zoper molk Ministrstva za gospodarstvo in zoper sklep o zavrženju zahteve o posredovanju informacij
+ -Številka: 020-52/2004/17
Kategorije: Pravo EU
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 3. odstavka 246. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Mirovnega inštituta, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, Metelkova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), zoper molk Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), in zoper sklep o zavrženju zahteve o posredovanju informacij št. 320-8/2002 z dne 14.2.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba z dne 21.10.2004, se kot neutemeljena zavrne.
2. Pritožba z dne 23.2.2005, se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 21.9.2004 organu poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec zahteva, da mu organ posreduje skupni dokument 25 držav Evropske unije – listo ponudb posebnih obvez s področja storitev iz leta 2004 za pogajanja v Svetovni trgovinski organizaciji.
Organ je nato prosilcu z dopisom z dne 13.10.2004 odgovoril, da je lista obvez na področju storitev EU25 konsolidirana lista obvez Evropske unije (v nadaljevanju EU) na področju storitev v okviru Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju WTO), ki pa še ni dokončna, ker postopek v WTO še ni končan. V roku enega leta morajo vse države članice WTO, ki se ne strinjajo z obstoječo listo, posredovati na WTO in Evropsko komisijo pripombe. S tem se začnejo bilateralna pogajanja o določenih storitvenih sektorjih. Evropska komisija in s tem tudi lista obvez EU25, je še v teku pogajanj, zato lista še ni dokončna, podatki iz liste pa so zaenkrat še zaupne narave. Glede na navedeno, zahtevana lista zaradi nedokončnosti in še trajajočih pogajanj, ne bo odražala realnega stanja. Lista bo po vsej verjetnosti glede na potek pogajanj v letu dni spremenjena, zato bi bili dani podatki lahko povsem napačni, saj ne bi odražali realnega stanja in bi povzročili napačne razlage.
Pooblaščenec je nato dne 25.10.2005 od prosilca prejel pritožbo z dne 21.10.2004 zaradi zavrnitve javnega dostopa do skupnega dokumenta EU25. V pritožbi prosilec navaja, da bi zahtevani dokument moral biti dostopen javnosti, saj sodi na področje ekonomije, ki v 6. členu ZDIJZ ni predvideno kot izjema od načela prostega dostopa. Pritožnik navaja, da se organ implicitno sklicuje na 10. točko 6. člena ZDIJZ, da je dokument še v postopku izdelave, pri čemer je lista specifičnih obvez EU25 konsolidirana lista obvez vseh petindvajsetih članic EU na področju storitev, ki je bila že julija 2004 predložena Svetovni trgovinski organizaciji. Kar organ predstavlja kot postopek priprave, so dejansko že predmet uradnih mednarodnih pogajanj. Ker zadeva zelo pomembna vprašanja privatizacije javnih storitev v Republiki Sloveniji, ima javnost nesporen interes za seznanitev s tem dokumentom. V kolikor pa bi razgrnitev dokumenta morda ogrozila pravico preostalih štiriindvajsetih držav članic EU, ki imajo po svojih nacionalnih zakonodajah pravico, da ta dokument ohranijo nedostopen javnosti, pa prosilec predlaga, da organ iz dokumenta preprosto odstrani vse informacije, ki zadevajo ostale države članice EU in omogoči delni dostop do podatkov, ki zadevajo Republiko Slovenijo.
Pooblaščenec je dne 25.10.2004 prosilčevo pritožbo skupaj z zahtevo za posredovanje spisa na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP odstopil organu in ga na podlagi 245. člena ZUP pozval k predložitvi spisa z vsemi dokumenti, potrebnimi za odločitev. Pooblaščenec je po določilu 4. odstavka 22. člena ZDIJZ dopis organa z dne 13.10.2004 štel za zavrnilno odločbo, zato zadeve zaradi ekonomičnosti postopka ni vrnil organu, pač pa je o zahtevi odločil sam.
Organ je nato dne 27.10.2004, na podlagi 3. odstavka 27. člena ZDIJZ in 245. člena ZUP pritožbo odstopil Pooblaščencu in pojasnil, da gre za zaupni dokument, ker pogajanja o končnem skupnem dokumentu EU25 med članicami WTO še potekajo, v imenu EU25 pa jih vodi Evropska komisija. Dokument je označen kot zaupen, kopije so bile petindvajsetim članicam EU vročene na sestanku Odbora 133 v Bruslju in nosijo oznako 'RESTREINT UE'. Glede na navedeno, organ ostaja na že podanem stališču: glede na določilo 1. točke 6. člena ZDIJZ in 1. odstavka 20. člena Zakona o tajnih podatkih (UL RS št. 87/01, 101/2003 in 135/03-ZPB1, v nadaljevanju ZTP), je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevnih informacij, saj bi v nasprotnem primeru Republika Slovenija kršila člen 4.1 a) UREDBE (ES) št. 1049/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Ker pa ima mandat za pogajanja v WTO Evropska komisija, bi Republika Slovenija, ostalih štiriindvajset članic in Evropska komisija ob javni predložitvi dokumenta kršili tudi Odločitev Generalnega Sveta WTO WT/L/452.
Iz zapisnika o ogledu z dne 9.11.2004 je razvidno, da je Pooblaščenec istega dne, v prisotnosti pooblaščene osebe organa, pri organu opravil ogled na podlagi 199. člena ZUP. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v listo specifičnih obvez EU25, dokument z naslovom 'Communication from the European Communities and its Member States pursuant to Article V of the GATS (RESTRICTED)' in natiskano elektronsko sporočilo Tomas.SALAZAR-BRIERec.eu.int z dne 27.10.2004 in mu izročil tudi fotokopije vseh navedenih dokumentov. Zapisnik o ogledu z dne 9.11.2004 je Pooblaščenec dne 18.11.2004 v vednost poslal prosilcu.
Pooblaščenec je nato v skladu z določilom 5. člena Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), dne 16.12.2004 na 'General Secretariat of the Council DG E III, External Economic Relations', (v nadaljevanju Svet EU) v presojo poslal v prosilčevo zahtevo in zaprosil za mnenje oziroma presojo o dostopnosti do zahtevanih dokumentov.
Presojo Sveta EU z dne 1.2.2005 je Pooblaščenec v slovenskem jeziku prejel dne 8.2.2005 in jo 9.2.2005 v vednost poslal tudi prosilcu. Iz presoje Sveta EU izhaja, da le-ta temelji na Uredbi in določbah iz priloge II poslovnika Sveta (Sklep Sveta 2004/338/ES, Euratom – Uradni list L 106 z dne 15.4.2004). Navaja, da je zahtevani dokument predstavljal gradivo za sejo (DS 191/1/04 REV 1) z dne 19.5.2004 z naslovom 'EU25 konsolidacija list GATS in izjem MNF' in vsebuje informacije o še ne zaključenih trgovinskih pogajanjih pod vodstvom Evropske komisije in v imenu Evropskih skupnosti in držav članic v okviru WTO. Dokument je označen z oznako 'RESTREINT UE', kar pomeni, da bi nedovoljeno razkritje vsebovanih podatkov lahko neugodno vplivalo na interese Evropske unije oziroma ene ali več držav članic. Razkritje podatkov bi lahko oviralo potek pogajanj in škodovalo interesom Evropske unije z njenimi partnerji v WTO ter oslabilo položaj EU v okviru podrobnih pogajanj. Iz navedenih razlogov Generalni sekretariat Sveta EU na podlagi 3. alineje člena 4(1)(a) in člena 4(3) Uredbe - varstvo javnega interesa, kar zadeva mednarodne odnose in varstvo postopka odločanja Sveta EU, zahtevi prosilca ne more ugoditi. Ker te določbe veljajo za vsebino celotnega dokumenta, se prosilcu ne more odobriti delnega dostopa iz člena 4(6) Uredbe. Glede na navedeno bi moral generalni sekretariat Sveta EU zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta tudi v primeru, če bi prosilec svojo zahtevo naslovil neposredno nanj. Odnos med Uredbo in nacionalnimi predpisi o dostopu do dokumentov držav članic EU je posebej obravnavano v uvodni izjavi št. 15 Uredbe, ki določa da ni namen ali učinek te uredbe spreminjati ali usklajevati nacionalne predpise o dostopu do dokumentov, vendar pa morajo na podlagi načela lojalnega sodelovanja iz člena 10 Pogodbe ES, ki ureja odnose med institucijami EU in državami članicami, slednje paziti, da ne ovirajo ustrezne uporabe Uredbe.
Prosilec je ne glede na že obstoječ pritožbeni postopek, dne 17.1.2005 naslovil na organ 'prošnjo za dostop do slovenskega predloga za sestavo skupnega dokumenta EU25 (lista specifičnih obvez) na področju storitev'. V prošnji navaja, da se njegova zahteva z dne 21.9.2004, nanaša na dostop do skupnega dokumenta EU25 (lista specifičnih obvez) na področju storitev za pogajanja v okviru WTO, s predmetno prošnjo pa prosi za dostop (elektronska oblika ali fotokopija) do slovenskega predloga, ki je služil za izdelavo skupnega evropskega dokumenta petindvajsetih držav EU – lista ponudb posebnih obvez s področja storitev za pogajanja v WTO. Prosi torej za dokument, ki ga je Republika Slovenija posredovala Evropski komisiji, in v katerem je Republika Slovenija opisala svoja stališča do pogajanj o liberalizaciji in privatizaciji storitev ter seznam storitev, ki jih je predlagala v delno ali celotno liberalizacijo oziroma privatizacijo. Ocenjuje, da v tem delu 'institucije EU nimajo pravne moči in ne morejo preprečiti dostopa do informacij javnega značaja'.
Organ je prosilčevo prošnjo z dne 17.1.2005 štel za novo pisno zahtevo po določilu 15. člena ZDIJZ in jo na podlagi 129. člena ZUP s sklepom št. 320-8/2002-374 , z dne 14.2.2005 zavrgel z obrazložitvijo, da gre za upravno stvar o kateri že teče postopek. Prosilec z novo zahtevo zgolj drugače poimenuje zahtevano dokumentacijo, dejansko pa gre za isto zadevo, ki jo je prosilec zahteval že v svoji zahtevi z dne 21.9.2004.
Zoper sklep organa o zavrženju, št. 320-8/2002-374 z dne 14.2.2005, je prosilec vložil pritožbo dne 23.2.2005, v kateri ponovno navaja, da gre za povsem drug dokument kot iz prvotne zahteve z dne 21.9.2004, ko je zahteval skupni dokument 25 držav EU. Z novo zahtevo z dne 17.1.2005 pa zahteva slovenski dokument predlogov, ki ga je pripravil organ sam in zajema podatke, ki jih je slovenska pogajalska stran sestavila za skupni dokument, ki ga je zahteval s svojo prvo zahtevo z dne 21.9.2004.
Organ je pritožbo z dne 23.2.2005, ki jo je prejel 25.2.2005, nato dne 11.3.2005 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena ZUP odstopil Pooblaščencu. Organ vztraja pri svoji odločitvi, da gre za zadevo, o kateri že teče upravni postopek (pritožbeni postopek pri Pooblaščencu), dokument iz nove zahteve z dne 17.1.2005 pa je zgolj sestavni del dokumenta, ki ga je pritožnik zahteval s svojo zahtevo z dne 21.9.2004.
Pritožbi nista utemeljeni.
Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja v določeni obliki. K uzakonjenemu temeljnemu načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja pa niso zavezane naslednje kategorije dokumentov:
a.) informacije ki po svoji vsebini niso informacije javnega značaja,
b.) izključitve ali dokumenti, ki po vsebini sicer so informacija javnega značaja, a so zaradi drugih razlogov iz splošnega režima vnaprej - apriorno izvzeti (ZDIJZ apriorne izključitve ne pozna, ampak sledi sodobnemu trendu razvoja prava, da je treba presojati vsak dokument/informacijo posebej in da v osnovi vse informacije veljajo za javno dostopne),
c.) v tej kategoriji niso prosto dostopni tisti dokumenti, ki predstavljajo izjeme od javnosti v skladu s 6. členom ZDIJZ,
d.) dokumenti, ki zaradi nadvlade pravnega reda EU predstavljajo izjeme po določilih Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba).
Informacije javnega značaja torej niso absolutno prosto dostopne, pač pa glede dostopa veljajo določene izjeme.
Pritožba z dne 21.10.2004
Republika Slovenija je s 1.5.2004, torej s svojim vstopom v EU, postala njena polnopravna članica in s tem tudi del širšega pravnega reda. Pravo EU je s 1.5.2004 v celoti začelo veljati tudi na področju Republike Slovenije, zato evropski sistem o dostopu do informacij javnega značaja neposredno vpliva na izvrševanje pravic in obveznosti tako za upravičence kot tudi za zavezane organe.
Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je prosilec zahteval dostop do skupnega dokumenta EU25 – lista specifičnih obvez na področju storitev za pogajanja v okviru STO, ki je dokument EU, saj ga je izdelal njen organ, konkretno Evropska Komisija.
Temeljni predpis o dostopu do informacij javnega značaja v evropskem pravu predstavlja v celoti zavezujoča in v vseh državah članicah neposredno uporabna Uredba. Na podlagi Uredbe imajo pravico do dostopa vsi državljani EU, kot tudi vse fizične in pravne osebe z bivališčem ali registriranim sedežem v eni izmed držav članic EU. Pravila Uredbe se uporabljajo glede vseh dokumentov, ki jih zgoraj navedene institucije imajo, kar pomeni, da so ali sestavljene s strani institucije ali pa jih ta prejme in so v njeni posesti. Vendar pa dostop do dokumentov ni absoluten. Uredba pozna štiri temeljne skupine izjem- absolutne izjeme, relativne izjeme, izjeme glede dokumentov tretjih oseb in izjeme, ki zadevajo občutljive dokumente.
Ker gre v konkretnem primeru za absolutno izjemo, v nadaljevanju podrobneje opisujemo zgolj vidik absolutnih izjem. Po določilu člena 4(1) Uredbe dokumenti varovani z absolutnimi izjemami javnosti niso dostopni, če bi njihovo razkritje ogrozilo enega izmed izrecno predpisanih javnih ali zasebnih interesov. Kljub 'absolutnosti' pa so te izjeme samo 'relativno prisilne narave', saj učinkujejo le kadar bi razkritje dokumenta dejansko ogrozilo varovano pravno dobrino in ne zgolj takrat, kadar bi do njene ogrozitve (teoretično) lahko prišlo. Po določilu člena 4(1)(a) Uredbe pa se v nobenem primeru ne sme razkriti dokumentov, kadar bi to ogrozilo javni interes, ki zadeva javno varnost, obrambne in vojaške zadeve, mednarodne odnose ali finančno, monetarno ali ekonomsko politiko EU ali države članice.
Uredba torej ureja izključno dostop do dokumentov v posesti evropskih institucij in načeloma ne posega v slovensko ureditev pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki jo Slovenija avtonomno ureja. Dokumente evropskih institucij, ki jih te pošljejo Republiki Sloveniji kot državi članici, bi torej bilo mogoče zahtevati od samih organov EU, kot tudi od slovenskih organov po pravilih ZDIJZ. Vendar pa mora vsaka država članica in torej tudi Republika Slovenija spoštovati že zgoraj opisano načelo lojalnega sodelovanja z evropskimi institucijami in torej ne ovirati primarne uporabe Uredbe in pravila glede varnosti evropskih institucij (točka 15 preambule Uredbe). Načelo oziroma doktrina lojalne razlage evropskega prava pomeni, da morajo države članice svoje nacionalno pravo interpretirati v luči in v duhu prava EU, oziroma tako, da s svojimi notranjimi predpisi ne bodo preprečevale uresničevanja evropskih predpisov. Opisano načelo, v teoriji poznano tudi kot Interpretatio Europea, Slovenijo torej zavezuje, da po eni strani ne sme ovirati svobodnega dostopa do dokumentov, do katerih imajo subjekti pravico na podlagi Uredbe (s svojo morebiti preveč restriktivno zakonodajo) ter po drugi strani s 'preveč' liberalno zakonodajo ne sme izničiti omejitev in še zlasti izjem, ki jih postavlja Uredba. Zato 5. člen Uredbe organom v državah članicah izrecno nalaga dolžnost posvetovanja s pristojno evropsko institucijo, kadar upravičenci v svojih državah zahtevajo dokumente, katerih avtor je evropska institucija (člen 5/2 Uredbe). Slovenski organ se zato mora sklicevati neposredno na evropski predpis, ki je slovenskemu pravu nadrejen, kar še toliko bolj velja za tajne evropske dokumente, za katere Uredba države članice eksplicitno zavezuje k spoštovanju evropskih predpisov. Organ vsake države članice, ki bi moral po svojih nacionalnih predpisih (npr. po ZDIJZ) dokument razkriti, a mu to prepovedujejo evropski prepisi ali izrecna odločitev evropske institucije, se mora torej sklicevati neposredno na evropsko pravo, ki je slovenskemu nadrejeno. Razmerje med ZDIJZ in Uredbo je torej določeno v uvodni točki 15 preambule Uredbe, ki določa, da ni namen ali učinek Uredbe spreminjati ali usklajevati nacionalne predpise o dostopu do dokumentov. Ne glede na navedeno pa morajo države članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ga določa člen 10 Pogodbe ES, in ureja odnose med institucijami EU in državami članicami, paziti da ne ovirajo ustrezne uporabe Uredbe.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanega dokumenta, je Pooblaščenec dne 9.11.2004 v prisotnosti pooblaščene osebe organa pri organu opravil in camera ogled obravnavanih dokumentov na podlagi 199. člena ZUP. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v listo specifičnih obvez EU25, dokument z naslovom 'Communication from the European Communities and its Member States pursuant to Article V of the GATS (RESTRICTED)', in natiskano elektronsko sporočilo Tomas.SALAZAR-BRIERec.eu.int z dne 27.10.2004 in mu izročil tudi fotokopije vseh navedenih dokumentov. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih predstavlja odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Po prejemu dokumentov je nato Pooblaščenec v skladu z določilom 5. člena Uredbe, dne 16.12.2004 na Svet UE v presojo poslal prosilčevo zahtevo in zaprosil za mnenje oziroma presojo o dostopnosti do zahtevanih dokumentov.
Iz pridobljenega mnenja in presoje Sveta EU z dne 1.2.2005, izdanega na podlagi zahteve Pooblaščenca po 5. členu Uredbe z dne 7.1.2005 izhaja, da je zahtevani dokument predstavljal gradivo za sejo (DS 191971/04 REV 1) z dne 19.5.2004 za naslovom 'EU25 konsolidacija list GATS in izjem MNF'. Zahtevani dokument vsebuje informacije o trgovinskih pogajanjih pod vodstvom Evropske komisije v imenu EU in držav članic v okviru Svetovne trgovinske organizacije, pri čemer se pogajanja še niso zaključila in bi nedovoljeno razkritje v dokumentu vsebovanih podatkov lahko neugodno vplivalo na interese Evropske unije oziroma ene ali več držav članic, zato dokument tudi nosi oznako 'RESTREINT EU'. Razkritje teh zelo podrobnih podatkov bi lahko oviralo potek pogajanj in bi škodovalo odnosom Evropske unije z njenimi partnerji v Svetovni trgovinski organizaciji, v prihodnosti pa tudi oslabilo položaj EU v okviru podobnih pogajanj. Obravnavana izjema torej sodi v sklop izjem po določilu člena 4(1)(a), ki zadevajo mednarodne odnose oziroma finančno ali ekonomsko politiko EU ali države članice. Ker zgoraj navedeno velja za vsebino celotnega dokumenta, Svet EU ne more odobriti niti delnega dostopa, ki ga sicer predvideva člen 4(6) Uredbe, saj gre za povezanost in enotnost vsebine celotnega dokumenta. Iz mnenja oziroma presoje generalnega sekretariata Sveta EU tako izhaja, da bi z razkritjem nastala škoda, saj bi posredovanje zelo občutljivih podatkov ogrozilo mednarodne odnose EU in tudi držav članic.
V konkretnem primeru je torej zaključiti, da mora organ uporabljati neposredno evropsko pravo, torej Uredbo, obenem pa je vezan tudi na pridobljeno stališče Sveta EU, ki dostopa do dokumenta ni dovolil.
Glede na navedeno, se prosilcu dostopa do evropskega dokumenta ne more omogočiti.
Pritožba z dne 23.2.2005
Ne glede na dne 21.10.2004 vloženo pritožbo pa je prosilec še pred odločitvijo Pooblaščenca pri organu vložil tudi prošnjo z dne 17.1.2005 za dostop do slovenskega predloga za sestavo skupnega dokumenta EU25, ki jo je organ štel za novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec zahteva fotokopijo ali elektronsko obliko dokumenta, ki ga je Republika Slovenija posredovala Evropski komisiji, torej dostop do slovenskega predloga, ki je služil za izdelavo skupnega evropskega dokumenta 25 držav EU. Ker je organ novo prosilčevo zahtevo s sklepom z dne 14.2.2005, na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel, ker gre za upravno stvar o kateri že teče postopek, je prosilec dne 25.2.2005 vložil pritožbo, v kateri ponavlja, da gre za povsem drug dokument, saj zahteva slovenski dokument o predlogih, ki jih je pripravil organ. Ker organ vztraja pri svoji odločitvi, je po določilu 245. člena ZUP pritožbo odstopil v reševanje Pooblaščencu
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve ali gre res za zadevo, o kateri že teče postopek, opravil tudi posamezne poizvedbe. Kot izhaja iz uradnega zaznamka Pooblaščenca št. 020-52/2004 dne 24.5.2005, je pooblaščeneka tega dne opravila razgovor s predstavnikom organa. Iz uradnega zaznamka izhaja, da gre za dokument z naslovom GATS/SC/99, ki je bil javnosti prosto dostopen na spletni strani: http://members.wto.org/members/ in celo objavljen v Uradnem listu RS št. 51/1999 z dne 29.6.1999, stran 641 za naslovom: 'Zakon o ratifikaciji Petega protokola k Splošnemu sporazumu o trgovini s storitvami, s priloženo Listo specifičnih obvez in slovensko listo izjem k II. členu sporazuma (M5PSTS).' Predstavnik organa je tudi pojasnil, da organ ni posredoval Evropski komisiji nobenega dokumenta, pač pa ga je le-ta pridobila sama na svetovnem spletu in ga potem po pregledu in z eventuelnimi spremembami in dopolnitvami inkorporirala v skupni dokument EU25, ki pa je predmet pogajanj in nosi oznako 'RESTREINT UE'.
Evropska komisija je torej sama pridobila podatke in nato tudi naredila (svoj) skupni - zbirni dokument, sama Evropska komisija pa je tudi pogajalka za vse države članice. Gre torej za zaupni dokument, ker pogajanja o končnem skupnem dokumentu EU25 med članicami WTO še potekajo, v imenu EU25 pa jih vodi Evropska komisija.
Ne glede na zgoraj opisano možnost dostopa do dokumenta (ki predstavlja podlago za nadaljnja pogajanja EU) tako na svetovnem spletu kot v Uradnem listu Republike Slovenije, pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja tudi, da so bili prosilcu posredovani vsi podatki, razen skupnega dokumenta z oznako 'RESTREINT UE', k varovanju zaupnosti katerega je organ zavezan po določilih evropskega prava. Že iz dopisa organa prosilcu z dne 13.10.2004 izhaja tudi opozorilo, da so podatki dostopni na spletni strani Svetovne trgovinske organizacije, EU in organa, prosilec pa je dobil tudi geslo in identifikacijsko številko pri WTO, ki ju potrebuje za pregled dokumentov.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da zahtevani dokument predstavlja zgolj predhodno fazo skupnemu zbirnemu dokumentu EU25, ki ga prosilec zahteva s svojo zahtevo z dne 21.9.2004, ter da gre torej v primeru prosilčeve zahteve z dne 17.1.2005 za odločanje o zadevi o kateri postopek že teče.
Pooblaščenec je zato na podlagi 3. odstavka 246. člena in 1. odstavka 248. člena ZUP obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka