Prosilec zoper odločbo Komunale Kranj, Javno podjetje d.o.o.
+ -Številka: 021-26/2005/7
Kategorije: Poslovna skrivnost
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 2. odstavka 247. člena in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo KOMUNALE KRANJ, Javno podjetje d.o.o., Mirka Vadnova 1, Kranj 4000 (v nadaljevanju organ), št.: 1-3622 2995/ZS z dne 23.3.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja), izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožbi se ugodi.
Odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.
Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 12.1.2005 od organa zahteval naslednje informacije javnega značaja in v naslednji obliki:
1. fotokopijo gradbenega dovoljenja za polji A in B1 odlagališče komunalnih odpadkov v Tenetišah;
2. fotokopijo uporabnega dovoljenja za polji A in B1 odlagališče komunalnih odpadkov v Tenetišah, če ta obstajajo, če pa ne obstajajo, pa kopije vlog za pridobitev uporabnega dovoljenja;
3. fotokopijo gradbenega dovoljenja za postavitev ograje okoli odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah, če pa takšnega dovoljenja ni, pa izjavo, da je ograja postavljena brez gradbenega dovoljenja ter fotokopijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev ograje okoli odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah, če je takšna vloga morebiti že vložena; 4. fotokopijo vseh dokumentov, ki jih je organ prejel od Upravne enote v Kranju in organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (prej: in energijo) v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za polje B2 odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah;
5. fotokopije vseh dokumentov, ki izkazujejo prekoračitev katerihkoli parametrov v zvezi z obratovalnim monitoringom v zadnjih dveh letih to je od 1. januarja 2003 dalje, pri čemer naj bodo prekoračitve jasno in vidno označene, poleg pa naj bo naveden dovoljen parameter;
6. fotokopije vseh dokumentov, ki izkazujejo kakršenkoli druge nepravilnosti pri delovanju odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah in načrte ukrepov za odpravo le-teh, če ti obstojijo;
7. fotokopije vseh dokumentov, ki predstavljajo interen predpis (pravilnik, navodila ipd.) o organizaciji dela na odlagališču komunalnih odpadkov v Tenetišah, še zlasti o načinu kontrole pripeljanih odpadkov;
8. fotokopije vseh dokumentov, ki predstavljajo interen predpis (pravilnik, navodila ipd.) o obravnavanju morebitnih pritožb občanov ali skupin občanov na storitve odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah;
9. fotokopije vseh dokumentov, ki pojasnjujejo zakaj odlagališče komunalnih odpadkov v Tenetišah nima lastne čistilne naprave, ki jo predvideva ureditveni načrt za to območje oziroma izjavo, da takšnih dokumentov ni;
10. fotokopije vseh pogodb, ki zadevajo odkup zemljišč na območju polja B2 odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah;
11. fotokopije vseh dokumentov, ki predstavljajo primerjavo stroškov organa in drugih družb, ki opravljajo komunalno dejavnost in so takšni dokumenti nastali v zadnjih dveh letih oziroma izjavo, da takšnih dokumentov ni;
12. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcije oziroma nalog v organu ločeno za koledarska leta 2002, 2003 in 2004 prejeli člani poslovodstva oziroma drugi delavci družbe in sicer za tri osebe (lahko brez imen in drugih osebnih podatkov), ki so v posameznem koledarskem letu prejele kumulativno najvišji znesek ter ali so katere od teh oseb v zadnjih petih letih prejele od organa kako posojilo;
13. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcije oziroma nalog v organu ločeno za koledarska leta 2002, 2003 in 2004 prejeli člani nadzornega sveta organa in člani skupščine ter ali so katere od teh oseb v zadnjih petih letih prejele od organa kako posojilo oziroma je bila z njimi ali z gospodarskimi družbami, v katerih so te osebe člani uprav oz. poslovodstev, ali imetniki več kot 20% lastniških deležev in organom v zadnjih petih letih podpisana kaka pogodba; če da, naj se predloži tudi fotokopija takšne pogodbe;
14. spisek bonitet in bonusov, vključno dogovorjene odpravnine (ali druge podobne obveznosti, ki se izplačajo ob predčasnem ali rednem prenehanju mandata direktorja-poslovodje), ki pripadajo direktorju-poslovodji po njegovi individualni pogodbi z organom;
15. fotokopije letnega poročila organa za leto 2002 in 2003 in revizorjevega pisma poslovodstvu za ti dve leti;
16. fotokopije zapisnikov skupščin družbenikov, ki so potekale v letih 2002, 2003 in 2004;
17. podatek, od kdaj naprej organ vodi evidence o vrsti in količini odpadkov, ki se odlagajo na odlagališču komunalnih odpadkov v Tenetišah;
18. fotokopije vseh dogovorov, da bi upravljanje odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah ali del upravljanja odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah prevzela nova gospodarska družba oziroma izjava, da takšnih dogovorov do sedaj ni bilo.
Organ je prosilca s sklepom št. 1/3136-2005/ZS z dne 9.2.2005, po določilu 24. člena ZDIJZ predvideni zakonski rok za izdajo odločbe, podaljšal do 8.3.2005. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ prosilčevo vlogo z dne 12.1.2005 prejel 13.1.2005, da pa zaradi izvedbe delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ in zaradi obsežnosti zahtevanih dokumentov, organ potrebuje več časa, zato se rok za odločitev o zahtevku podaljšuje do datuma navedenega v izreku sklepa.
Organ je nato prosilcu poslal dopis št. 1344/2005/ZS z dne 7.3.2005, z naslovom Odgovor na zahtevek za posredovanje informacij javnega značaja, v katerem prosilcu po posameznih točkah (od 1 do 18) iz zahteve pojasnjuje:
1. zahtevana dokumentacija je razvidna na spletni strani organa;
2. zahtevana dokumentacija je razvidna na spletni strani organa;
3. organ čaka izdelano strokovno mnenje po dne 14.2.2005 opravljenem inšpekcijskem pregledu, od katerega bo odvisna odločitev organa o potrebnosti postavitve ograje;
4. postopek obravnavanega gradbenega dovoljenja je vodilo podjetje VGB Maribor in zato le-to tudi pridobivalo zahtevano dokumentacijo, organ obenem našteva katere dokumente je pridobil od Upravne enote Kranj;
5. organ šteje pod to točko zahteve zahtevane dokumente za poslovno skrivnost po določilu 39. člena ZGD;
6. organ šteje pod to točko zahteve zahtevane dokumente za poslovno skrivnost po določilu 39. člena ZGD;
7. organ pri tej točki prilaga kopijo Poslovnika za obratovanje in vzdrževanje odlagališča nenevarnih odpadkov Tenetiše pri Kranju;
8. organ izjavlja, da v tej točki zahtevanega internega akta nima;
9. organ pojasnjuje obstoj čistilnih naprav in način delovanje le-teh ter predvideno povezavo na drugo čistilno napravo;
10. organ zavrača dostop do dokumentov iz te točke zahteve na podlagi 8. točke 6. člena ZDIJZ, ker so bili le-te sestavljeni za potrebe upravnega postopka
11. organ izjavlja, da v tej točki zahtevani dokumenti ne obstajajo;
12. vse zahtevane informacije izhajajo iz letnega poročila za leto 2002 in 2003, ki ju organ prosilcu tudi prilaga, medtem ko letno poročilo za leto 2004 do dne 7.3.2005 še ni bilo sprejeto;
13. zneski prejemkov članov nadzornega sveta so razvidni iz letnega poročila za leto 2002 in 2003, medtem ko letno poročilo za leto 2004 do dne 7.3.2005 še ni bilo sprejeto, ostali zahtevani dokumenti iz te točke pa predstavljajo poslovno skrivnost po določilu 39. člena ZGD;
14. zahtevani dokumenti iz te točke predstavljajo poslovno skrivnost po določilu 39. člena ZGD;
15. organ prilaga fotokopije letnih poročil za leto 2002 in 2003;
16. dostop do arhiva zapisnikov sej organa je po določilu 27. člena Poslovnika o delu skupščine organa, dostopen le članom skupščine in direktorju, zato zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo od dostopa po določilu 12. točke 6. člena ZDIJZ;
17. organ podaja odgovor, da vodi navedeno evidenco od leta 2000 dalje;
18. organ izjavlja, da zahtevanih dogovorov do sedaj ni bilo.
Ker organ o prosilčevi zahtevi ni izdal odločbe po določilih ZDIJZ, je prosilec glede tistega dela zahteve, glede katere zahtevanih informacij v dopisu organa z dne 7.3.2005 ni dobil, pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa z dne 11.3.2005, pri organu pa pisanje z naslovom 'pritožbo zaradi delne zavrnilne odločbe zoper dopis z dne 8.3.2005' z dne 11.3.2005, pri čemer je navedba dokumentov v obeh identična. Ker za prejete informacije prosilec vlaga delni umik zahteve z dne 12.1.2005, zahteva samo še dokumente, ki jih izrecno navaja in svojo zahtevo ob vsaki posamezni točki tudi kratko utemeljuje :
1. fotokopijo gradbenega dovoljenja za polje A odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah; (na spletni strani je dostopno le za polje B1);
2. fotokopijo uporabnega dovoljenja za polje A odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah, če ta obstajajo, če pa ne obstajajo, pa kopije vlog za pridobitev uporabnega dovoljenja; (na spletni strani je dostopno le za polje B1);
3. fotokopijo gradbenega dovoljenja za postavitev ograje okoli odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah, če pa takšnega dovoljenja ni, pa izjavo, da je ograja postavljena brez gradbenega dovoljenja ter fotokopijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev ograje okoli odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah, če je takšna vloga morebiti že vložena; (organ v dopisu z dne 7.3.2005 le pojasnjuje dejansko stanje, fotokopij listin pa ne izroči oziroma ne poda izjave, da le-teh ni);
4. fotokopijo vseh dokumentov, ki jih je organ prejel od Upravne enote v Kranju in organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (prej: in energijo) v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za polje B2 odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah;(v dopisu z dne 7.3.2005 organ potrjuje prejem dokumentov, tudi preko pooblaščene družbe VGB Maribor, vendar fotokopij ne izroči prosilcu);
5. fotokopije vseh dokumentov, ki izkazujejo prekoračitev katerihkoli parametrov v zvezi z obratovalnim monitoringom v zadnjih dveh letih to je od 1. januarja 2003 dalje, pri čemer naj bodo prekoračitve jasno in vidno označene, poleg pa naj bo naveden dovoljen parameter; (neupravičeno je sklicevanje organa na poslovno skrivnost, saj po določilu 3. odstavka 39. člena ZGD poslovne skrivnosti ni morejo predstavljati podatki o kršitvi predpisov ali dobrih poslovnih običajev);
6. fotokopije vseh dokumentov, ki izkazujejo kakršenkoli druge nepravilnosti pri delovanju odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah in načrte ukrepov za odpravo le-teh, če ti obstojijo; (neupravičeno je sklicevanje organa na poslovno skrivnost, saj po določilu 3. odstavka 39. člena ZGD poslovne skrivnosti ni morejo predstavljati podatki o kršitvi predpisov ali dobrih poslovnih običajev);
7. fotokopije vseh dokumentov, ki pojasnjujejo zakaj odlagališče komunalnih odpadkov v Tenetišah nima lastne čistilne naprave, ki jo predvideva ureditveni načrt za to območje oziroma izjavo, da takšnih dokumentov ni; (organ sicer priznava kršitev predpisa glede sanacije izcednih vod do 31-12-2004, a ne predloži dokumentov oziroma ne navaja, da z dokumenti ne razpolaga);
8. fotokopije vseh pogodb, ki zadevajo odkup zemljišč na območju polja B2 odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah; (kupoprodajne pogodbe so sklenjene skladno z obligacijskimi predpisi, upravni postopki s tem nimajo povezave, zato je neutemeljeno sklicevanje organa na določilo 8. točke 6. člena ZDIJZ);
9. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcije oziroma nalog v organu za koledarsko leto 2004 prejeli člani poslovodstva oziroma drugi delavci družbe in sicer za tri osebe (lahko brez imen in drugih osebnih podatkov), ki so v posameznem koledarskem letu prejele kumulativno najvišji znesek ter ali so katere od teh oseb v zadnjih petih letih prejele od organa kako posojilo; (ker zahteva ni vezana na rok za izdelavo letnih poročil, to je na 31. marec, s tem podatkom organ že razpolaga in ga je zato dolžan posredovati);
10. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcije oziroma nalog v organu za koledarsko leto 2004 prejeli člani nadzornega sveta organa (ker zahteva ni vezana na rok za izdelavo letnih poročil, to je na 31. marec, s tem podatkom organ že razpolaga in ga je zato dolžan posredovati);
11. spisek bonitet in bonusov, vključno dogovorjene odpravnine (ali druge podobne obveznosti, ki se izplačajo ob predčasnem ali rednem prenehanju mandata direktorja-poslovodje), ki pripadajo direktorju-poslovodji po njegovi individualni pogodbi z organom;(zahtevani podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, enako kot stroški poslovodstva);
12. fotokopije revizorjevih pisem poslovodstvu v zvezi z letnim poročilom za leto 2002 in 2003; (organ se v dopisu do tega dela zahteve ni opredelil);
13. fotokopije zapisnikov skupščin družbenikov, ki so potekale v letih 2002, 2003 in 2004; (organ se ne more opirati na določilo 12. točke 6. člena ZDIJZ, saj zaradi vpogleda v zapisnike skupščine družbe ne more priti do motenj pri delovanju organa).
Pooblaščenec je s sklepom št. 021-26/2005/2 z dne 16.3.2005 organu naložil, da mora uradna oseba, določena skladno z 9. členom ZDIJZ, v roku 15 dni speljati postopek po določilu 25. in 26. člena ZDIJZ in prosilcu dostaviti zahtevane dokumente ali pa z odločbo zahtevo prosilca zavrniti oz. s sklepom zavreči. Pooblaščenec je tudi opozoril organ, da je prosilec delno umaknil svojo zahtevo, zato mora organ v delu delnega umika izdati ustrezen sklep.
Z izpodbijano odločbo št. 1-3622 2005/ZS z dne 23.3.2005 je nato uradna oseba prosilčevo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z dne 11.3.2005 zavrnila v delu, ki se nanaša na posredovanje informacij v točkah 4., 5., 7., 8., 11. in 13; delno zavrnila v delu, ki se nanaša na posredovanje informacij v točki 9. in prosilcu naložila plačilo stroškov postopka po računu št. 1003/2005 z dne 8.3.2005, upoštevajoč dobropis št. 23/2005 z dne 24.3.2005 v višini 2.400,00 SIT.
V obrazložitve izpodbijane odločbe organ navaja k posamezni točki:
Ad 3.) organ pojasnjuje, da do sedaj ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje za ograjo, ki le zaključuje polje A in nastajajoče polje B, ki imajo gradbeno dovoljenje;
Ad 4.) organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga;
Ad 5.) zahtevani podatek predstavlja izjemo po določilu 2. točke 6. člena ZDIJZ, saj gre zaradi sklepa direktorja organa z dne 1.1.2005 za poslovno skrivnost po določilu 1. odstavka 39. člena ZGD;
Ad 7.) organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga;
Ad 8.) organ zahtevo zavrača na podlagi 8. točke 6. člena ZDIJZ, saj so zemljišča pridobljena zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja za polje B2, za katerega pa upravni postopek še ni zaključen;
Ad 9.) - zahtevani skupni znesek prejemkov za leto 2004 je razviden iz letnega poročila za leto 2004, ki pa še ni izdelano, zato dokument iz katerega bi bili razvidni zahtevani podatki (še) ne obstoji;
• del zahteve, kjer prosilec zahteva skupni znesek prejemkov treh oseb, ki so v letu 2002 in 2003 prejele kumulativno najvišji znesek, pa organ zavrača na podlagi 2. točke 6. člena ZDIJZ, saj za organ ne veljajo določila Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in bi bila z razkritjem teh podatkov organu povzročena občutna škoda;
Ad 10.) iz fotokopije letnega poročila za leti 2002 in 2003 izhaja skupni znesek prejemkov članov nadzornega sveta;
Ad 11.) organ zahtevo v tej točki zavrača na podlagi 2. točke 6. člena ZDIJZ, saj bi z posredovanjem le-teh nepooblaščeni osebi, nastala za organ občutna škoda;
Ad 12.) iz fotokopije letnega poročila za leti 2002 in 2003 izhajata poročili revizorjev za leti 2002 in 2003;
Ad 13.) organ zahtevo v tem delu zavrača, ker so zapisniki po določilu 27. člena Poslovnika o delu skupščine organa, dostopni zgolj članom skupščine in direktorju.
Prosilec je pri organu vložil pritožbo z dne 6.4.2005, ki jo je organ prejel 8.4.2004 in jo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, po določilu 1. odstavka 245. člena ZUP, z dopisom št. 1-3812 2005/ZS z dne 13.4.2005, poslal v odločanje Pooblaščencu. V pritožbi prosilec navaja, da se organ v nekaterih delih do njegove zahteve sploh ni opredelil, v preostalem delu pa je zahtevo neutemeljeno zavrnil, zato predlaga, da se njegovi pritožbi v celoti ugodi in izroči:
1. fotokopijo gradbenega dovoljenja za polje A odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah, oziroma navedbo organa da le-ta ni bil nikoli izdan in da z njim ne razpolaga – organ se o tej točki zahteve ni opredelil;
2. fotokopijo uporabnega dovoljenja za polje A odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah, če ta obstajajo, če pa ne obstajajo, pa kopije vlog za pridobitev uporabnega dovoljenja, oziroma navedbo organa da le-ta ni bil nikoli izdan in da z njim ne razpolaga – tudi o tej točki zahteve se organ ni opredelil;
3. fotokopijo vseh dokumentov, ki jih je organ prejel od Upravne enote v Kranju in organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (prej: in energijo) v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za polje B2 odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah. Pritožnik navaja, da sam organ v dopisu z dne 7.3.2005 potrjuje prejem zahtevanih dokumentov, med drugim tudi preko pooblaščene družbe VGB Maribor, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pa je organ naveden kot vlagatelj zahtevka. Obenem organ pri zavrnitvi točke 8.) zahteve navaja, da postopek pridobitve obravnavanega gradbenega dovoljenja še ni zaključen;
4. fotokopije vseh dokumentov, ki izkazujejo prekoračitev katerihkoli parametrov v zvezi z obratovalnim monitoringom v zadnjih dveh letih to je od 1. januarja 2003 dalje, pri čemer naj bodo prekoračitve jasno in vidno označene, poleg pa naj bo naveden dovoljen parameter. Zaradi sklicevanja organa na poslovno skrivnost pa zahteva prosilec tudi fotokopijo sklepa direktorja organa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 1.1.2005, skupaj z obrazložitvijo;
5. fotokopije vseh dokumentov, ki izkazujejo kakršenkoli druge nepravilnosti pri delovanju odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah in načrte ukrepov za odpravo le-teh, če ti obstojijo. Pritožnik navaja, da se organ do te točke zahteve sploh ni opredelil;
6. fotokopije vseh pogodb, ki zadevajo odkup zemljišč na območju polja B2 odlagališča komunalnih odpadkov v Tenetišah. Ker so kupoprodajne pogodbe sklenjene skladno z obligacijskimi predpisi, nimajo povezave z upravnimi postopki, zato je neutemeljen zavrnitev organa po določilu 8. točke 6. člena ZDIJZ;
7. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcije oziroma nalog v organu v letu 2004 prejeli člani poslovodstva oziroma drugi delavci družbe in sicer za tri osebe (lahko brez imen in drugih osebnih podatkov), ki so v posameznem koledarskem letu prejele kumulativno najvišji znesek ter ali so katere od teh oseb v zadnjih petih letih prejele od organa kako posojilo. Ker obstoj podatka ni vezan na rok za izdelavo letnih poročil (31. marec 2005), s tem podatkom organ že razpolaga in ga je zato dolžan posredovati prosilcu. Obenem pa je povsem irelevantna in nerazumna navedba organa, da določila ZSPJS za organ ne veljajo in bi z razkritjem podatkov o prejemkih posameznikov, nastala organu občutna škoda;
8. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcije oziroma nalog v organu v letu 2004 prejeli člani nadzornega sveta organa. Ker tudi obstoj tega podatka ni vezan na rok za izdelavo letnih poročil (31. marec 2005), s tem podatkom organ že razpolaga in ga je zato dolžan posredovati prosilcu, obenem pa se do točke prosilčeve zahteve organ sploh ni opredelil;
9. spisek bonitet in bonusov, vključno dogovorjene odpravnine (ali druge podobne obveznosti, ki se izplačajo ob predčasnem ali rednem prenehanju mandata direktorja-poslovodje), ki pripadajo direktorju-poslovodji po njegovi individualni pogodbi z organom, saj ti podatki enako kot stroški poslovodstva, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, obenem pa organu z razkritjem teh zneskov ne nastane nobena škoda;
10. fotokopije revizorjevih pisem poslovodstvu v zvezi z letnim poročilom za leto 2002 in 2003, saj se organ do te točke zahteve sploh ni opredelil;
11. fotokopije zapisnikov skupščin družbenikov, ki so potekale v letih 2002, 2003 in 2004. Prosilec navaja, da izjema po določilu 12. točke 6. člena ZDIJZ nikakor ni izkazana, saj zaradi vpogleda v zapisnike skupščine organa, ne more priti do motenj pri delovanju organa.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja in v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju organi). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani podatki nahajajo v obliki dokumentov, s katerimi razpolaga organ, se nahajajo v pisni obliki, torej v obliki dokumentov, ki se nahajajo v posesti organa.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
Delovno področje organa glede zahtevanih podatkov temelji na Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGJS), ki v 2. členu določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakonom s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Konkretnejše naloge so določene z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93 s spremembami), ki v 13. členu določa, da mora občina zagotavljati svojim občanom med drugim tudi komunalno opremljenost (ohranjanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba s pitno vodo,…), za zagotavljanje potreb svojih občanov pa občina opravlja več nalog, med drugimi tudi komunalne dejavnosti. Opravljanje lokalnih javnih služb občina po določilu 61. člena zagotavlja tudi z ustanavljanjem javnih podjetij, zato so ustanovitelji organa v konkretnem primeru poleg Mestne občine Kranj, še občine Šenčur, Cerklje, Medvode, Naklo, Preddvor in Jezersko. Širše ali celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilu 41. člena ZDU-1, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Ker se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o delovanju konkretnega odlagališča komunalnih odpadkov, ki je v pristojnosti organa, kot tudi delovanja oziroma poslovanja samega organa, gre tudi v tem delu za delovno področje organa in zato zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov in načelo varstva pravic stranke
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočitvi uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). ZDIJZ tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico dostopa do dokumentov javnih oblasti, ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti.
Z načelom odprtosti delovanja javnih organov je tesno povezanih tudi nekaj temeljnih načel določenih v ZUP, ki se po določilu 2. odstavka 15. člena ZDIJZ v postopku pridobivanja informacij javnega značaja uporablja subsidiarno. Od temeljnih načel ZUP Pooblaščenec za potrebe tega primera posebej izpostavlja načelo varstva pravic strank, določeno v 7. členu ZUP, po katerem morajo organi strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, organ pa mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo v zakonu. Izraz načela varstva pravic stranke pa je tudi določba 2. odstavka 18. člena ZDIJZ, po kateri je uradna oseba dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve in prosilca na možnost uporabe njene pomoči pri dopolnitvi zahteve izrecno opozoriti.
Glede na navedeno je zato potrebno poudariti, da je dolžnost organa med drugim tudi odločiti o celotnem prosilčevem zahtevku, se o njem v celoti opredeliti in to kljub morda nekoliko nerodni, vendar vseeno dovolj jasni in določni prosilčevi zahtevi. Zato nikakor ni dopusten molk organa oziroma neizvedena opredelitev do posamezne zahteve oziroma dela zahteve.
3. Specifika glede dostopa do okoljskih podatkov v povezavi z določilom 2. točke 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost)
Čeprav je organ svojo zavrnilno odločbo v delu oprl tudi na izjemo iz 2. točke 6. člena ZDIJZ, da naj bi torej zahtevani podatki predstavljali poslovno skrivnost, pa Pooblaščenec posebej opozarja na izredno previdnost pri določanju poslovnih skrivnosti pri okoljskih podatkih in poudarja, da morajo biti informacije o okoljevarstvenih zadevah javnosti dostopne v največji možni meri, celo bolj kot druge informacije javnega značaja, saj je načelo javnosti glede okoljskih podatkov še bolj poudarjeno. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41/04, v nadaljevanju ZVO-1) tako natančno opredeljuje načelo javnosti ter postopke sodelovanja javnosti pri sprejemanju pomembnih okoljskih odločitev.
Po določilu 13. člena ZVO-1 ima javnost pravico sodelovati v postopkih sprejemanja politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja in v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje. Navedeno pomeni, da ima javnost pravico do vseh podatkov iz tovrstnih postopkov. 108. člen natančno opredeljuje pravico dostopa do okoljskih podatkov, zlasti s široko definicijo okoljskega podatka, ki pristojno ministrstvo celo zavezuje k obširnemu posredovanju informacij v svetovni splet (predpisi občin, programi varstva okolja, okoljska izhodišča, poročila, podatke ali povzetke podatkov monitoringa okolja, okoljevarstvena soglasja in dovoljenja,…).
Po določilu 2. odstavka 110. člena ZVO-1 je okoljski podatek med drugim tudi zlasti:
a.) podatek o stanju okolja in njegovih delov;
b.) o emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah;
c.) o dejavnostih, vključno s postopki, državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov in sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami;
d.) o ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke…
Takšna definicija posledično pomeni, da so tovrstni podatki vedno javni in da se jih ne more določiti kot poslovne ali kakršne druge skrivnosti, ki bi po določilih ZDIJZ predstavljale izjeme od pravice dostopa. ZVO-1 torej kot lex specialis odstopa od ZDIJZ, ko določa, da so okoljski podatki o emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh vedno javni ne glede na predpisane izjeme od dostopa do informacij javnega značaja. Podobno stališče je bilo izraženo že pred sprejemom ZVO-1 (v Čebulj – Pichler – Prančič: ZVO s komentarjem, 14. člen, stran 81), ko so avtorji ugotavljali, da določba 14. člena ZVO o javnosti podatkov pomeni, da podjetja podatkov o lastnem obremenjevanju okolja ne smejo opredeliti kot poslovne skrivnosti.
Pooblaščenec pa opozarja še na zelo široko pravico javnosti, ki izhaja tudi iz Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS št. 62/04, Uradni list RS-MP št. 17/04, v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Člen 2/3 Aarhuške konvencije 'okoljske informacije' opredeljuje kot vse informacije v kakršnikoli materialni obliki o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, ter zavezuje vse organe izvršilne veje oblasti ter fizične in pravne osebe, ki imajo javna pooblastila oziroma opravljajo javnopravne naloge, razen organov sodne in zakonodajne veje. Izjeme, ki jih konvencija dopušča, pa so podvržene tudi testu javnega interesa. Po Aarhuški konvenciji se zahteva za okoljske informacije lahko zavrne samo, kadar organ zahtevane informacije sploh nima, kadar je zahtevek očitno nerazumen ali presplošen ter kadar se nanaša na še nedokončane ali interne dokumente (člen 4/3). Za druge izjeme pa konvencija predvideva uporabo škodnega testa, tako da se zahteva za informacijo lahko zavrne samo, če bi njeno razkritje škodljivo vplivalo na: zaupnost podatkov; na mednarodne odnose, obrambo države ali javno varnost; na potek pravnega ali sodnega postopka; na zaupnost legitimno varovanih poslovnih in industrijskih informacij (razen informacij o emisijah, pomembnih za varstvo okolja!); na pravice intelektualne lastnine; na zaupnost osebnih podatkov in/ali zbirke podatkov; na interese tretjega, ki je prostovoljno dal informacije (to je, če jih po zakonu ni dolžan dati oziroma jih po zakonu ni mogoče od njega zahtevati), pa ne da soglasja za razkritje; na okolje, na katero se informacija nanaša.
Pooblaščenec pa na tem mestu opozarja tudi na izjemen pomen dejavnosti gospodarskih javnih služb za državljane (občane), izhajajoč med drugim tudi iz določbe 2. odstavka 2. člena ZGJS, po kateri je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
4. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec opozarja še na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa. 7. člen tako določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ, je organ torej dolžan omogočiti (le) delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo zakonito izjemo od prostega dostopa.
Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 115/03, v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. (prvi odstavek)
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. (drugi odstavek).
5. Stroški postopka
Organ je prosilcu v izreku odločbe naložil tudi plačilo stroškov. Pooblaščenec opozarja, da so za organ obvezna določila Uredbe o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 40/04, v nadaljevanju uredba), po kateri so posredni proračunski uporabniki upravičeni do zaračunavanja materialnih stroškov za določene oblike posredovanja informacij javnega značaja. Uredba v 2. členu našteva načine posredovanja informacij, medtem ko v 3. členu določa cenik, iz katerega je razvidno, da je cena ene strani fotokopije formata A4 10,00 SIT brez DDV, ena stran barvne fotokopije formata A4 pa 100,00 SIT.
Pooblaščenec je vpogledal v katalog informacij javnega značaja organa in v cenik posredovanja informacij javnega značaja, objavljen na internetni strani www.komunala-kranj.si/index2.php. Iz objavljenega cenika, veljavnega od 1.1.2005, izhaja, da organ za fotokopiranje ene A4 strani neupravičeno zaračunava 100,00 SIT brez DDV, kar je desetkrat več od z uredbo dovoljene cene.
Po določilu 1. in 5. odstavka 4. člena uredbe prosilec plača materialne stroške po prejemu zahtevanih informacij, pri čemer organ iz razlogov ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 5.000,00 SIT. Če pa isti prosilec pri posameznem organu v tekočem mesecu zahteva več informacij, katerih skupni znesek presega 5.000,00 SIT, lahko organ stroške zaračuna takoj, kot ti presežejo omenjeni znesek.
V kolikor pa organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 20.000,00 SIT, lahko od prosilca po določilu 3. odstavka 4. člena uredbe, zahteva vnaprejšnji polog. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun. V primeru, da polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacij vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko v 15 dneh od prejema računa.
6. Preizkus po 1. in 2. odstavku 247. člena ZUP
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec po opravljenem preizkusu, izvedenem po 1. in 2. odstavku 247. člena ZUP, ugotovil, da organ ni uporabil ustreznih zakonskih določb ZDIJZ, kar pomeni kršitev materialnega prava in kršitev procesnih pravil v postopku pridobivanja informacije javnega značaja. Po določilu 3. odstavka 251. člena ZUP je bilo zato izpodbijano odločbo potrebno odpraviti in vrniti organu v ponovno odločanje, v katerem mora organ upoštevati pripombe in opozorila iz te obrazložitve, zlasti pa:
- glede delnega umika prosilčeve zahteve izdati ustrezen sklep o delnem umiku;
- v nejasnem delu zahteve prosilca pozvati na dopolnitev oziroma konkretizacijo zahteve (npr. točno navedbo 'dokumentov, ki izkazujejo prekoračitev katerihkoli parametrov …') in se posledično o zahtevi v celoti opredeliti, pri čemer organ ni dolžan odgovarjati na posamezna vprašanja prosilca, dajati pojasnila, izdelovati kakršenkoli izračune ali analize, oziroma kakršnekoli druge nove dokumente (npr. 'jasno in vidno označiti prekoračitev katerihkoli parametrov …'), pač pa mora iti za konkreten, že obstoječ dokument, torej podatek v (že) materializirani obliki;
- o preostalem zahtevku, v roku iz izreka te odločbe, odločiti v celoti, torej zahtevku v celoti ali delno ugoditi oziroma ga z ustrezno obrazložitvijo zavrniti, torej se mora do prosilčeve zahteve v celoti opredeliti (ne molčati o posamezni točki iz zahteve);
- upoštevati, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v materializirani obliki (dokument) ter se nahaja v posesti organa, torej ne glede nato, ali ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (npr. podjetje VGB Maribor glede dokumentacije v zvezi z gradbenim dovoljenjem);
- pri svoji odločitvi upoštevati tudi določbe ZVO-1 in Aarhuške konvencije;
- v kolikor organ s katerim od zahtevanih podatkov ne razpolaga, mora zahtevo v tem delu po določilu 20. člena ZDIJZ odstopiti organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje in o tem obvestiti prosilca (npr. podatke ali povzetke podatkov monitoringa okolja, katere je po določilu 108. člena ZVO-1 dolžno v svetovni splet posredovati pristojno ministrstvo);
- ob upoštevanju vseh zgornjih navodil, mora organ določiti, ali in kateri od zahtevanih podatkov (informacij) predstavljajo izjemo po določilu 6. člena ZDIJZ, nato pa po določilu 7. člena ZDIJZ prosilcu omogočiti delni dostop do preostalega dela dokumenta/dokumentov (ki pa predstavljajo informacije javnega značaja), skladno z določbami ZDIJZ in Uredbe;
- morebitne stroške posredovanja informacij zaračunati skladno z določili Uredbe o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 40/04).
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v dveh izvodih, priložiti pa ji je potrebno tudi to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka