Prosilec zoper odločbo Stanovanjskega Sklada RS
+ -Številka: 020-47/2004/15
Kategorije: Poslovna skrivnost
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi prosilca ……………. (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) z dne 17.9.2004, št. 1608-2/004-4, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se odločba Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Poljanska cesta 31, 1001 Ljubljana, z dne 17.9.2004, št. 1608-2/004-4, odpravi.
2. Organ je prosilcu dolžan nemudoma omogočiti delni dostop do informacij javnega značaja. Organ je nemudoma dolžan posredovati kopijo ali mu omogočiti vpogled v Strategijo investiranja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, sprejeto na nadzornem svetu dne 1. oktobra 2002, tako da iz nje izbriše naslednje podatke:
- tabelo 14 (štirinajst), Pregled odkupljenih stanovanj, na strani 15
- tabelo 17 (sedemnajst), Struktura najvišjih ciljnih cen za m2 prodajne površine stanovanja po območjih, na strani 20
- tabelo 18 (osemnajst), Pregled predvidenih projektov na osnovi pisem o nameri, na strani 24
- tabelo 19 (devetnajst), Program investiranja v letih 2003-2005, na strani 28
- tabelo 20 (dvajset), Ocena investicijskih vrednosti, na strani 29 in
- tabelo 21 (enaindvajset), Dinamika vlaganj in potrebna sredstva, na strani 30 ter
- celotno poglavje 3.2.1. »Struktura ciljne cene m2 prodajne površine stanovanja«.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 30.01.2004 organu poslal elektronsko pošto z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer dostop do »Strategije investiranja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v stanovanjsko gradnjo« (v nadaljevanju: Strategija).
Dne 10.02.2004 je prosilec na organ ponovno naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi je prosilec prosil za vpogled oziroma fotokopijo naslednjih dokumentov:
- Strategije, sprejete dne 01.10.2002, oziroma morebitno kasnejšo verzijo;
- informacije o načinu izbire prodajalca stanovanj, ki jih je organ ponudil v nakup v oktobrskem razpisu (24.10.2003), skupaj z načinom določanja nakupne oziroma prodajne cene.
Prosilec je zaprosil tudi za informacijo o seznamu dokumentov v okviru projekta, tako tistih, ki so javnosti dostopni, kot tudi tistih, ki so poslovna skrivnost.
Prosilec je nadalje zahteval, da, v kolikor je posamezen dokument po drugi alineji 6. člena ZDIJZ opredeljen kot poslovna skrivnost, organ tovrstne podatke oziroma dele dokumenta izloči (7. člen ZDIJZ) in mu posreduje preostanek dokumenta. Tako spremenjenemu dokumentu naj organ priloži še pisni sklep o določitvi podatkov, ki so poslovna skrivnost.
Prosilec je povzetek strategije že pridobil od pristojnega ministrstva, tako da se za tako informacijo že vnaprej zahvaljuje.
Prosilec je organ nadalje zaprosil, da mu v skladu z 9. členom ZDIJZ posreduje podatke o uradni osebi, pristojni za posredovanje informacij javnega značaja v okviru organa.
Prosilec je v svoji zahtevi organ še opomnil, da mu ZDIJZ v 23. členu nalaga, da o prosilčevi zahtevi odloča nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni. Prosilec je navedel, da je podobno zahtevo, v kateri se sicer ni izrecno skliceval na ZDIJZ, poslal že po elektronski pošti ter jo postavil tudi v telefonskem razgovoru. Zakon določa, da je organ dolžan zahtevo obravnavati kot zahtevo po ZDIJZ, ne glede na to, da se prosilec nanj ni skliceval. Odgovora na po elektronski pošti poslano zahtevo prosilec ni prejel, prav tako ni dobil zadovoljivega odgovora v telefonskem razgovoru.
Prosilec je dne 11.02.2004 poslal organu pisno vlogo, v kateri je zahteval vpogled oziroma kopijo:
- Strategije, sprejete dne 01.10.2004, oziroma morebitno kasnejšo verzijo;
- Informacijo o načinu izbire prodajalca stanovanj, ki jih je organ ponudil v nakup v oktobrskem razpisu (24.10.2003), skupaj z načinom določanja nakupne oziroma prodajne cene.
V nadaljevanju je ponovil navedbe iz predhodnega zahtevka, poslanega po elektronski pošti.
Prosilec je dne 14.03.2004 na Pooblaščenko naslovil pritožbo na obravnavo zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V pritožbi je navedel, da je dne 12.02.2004 organu posredoval vlogo za dostop do informacij javnega značaja, že pred tem je vprašanje naslovil tudi po elektronski pošti, vendar pa odgovora na zahtevo ni prejel. Prosilec je zato pozval Pooblaščenko, naj v čim krajšem času posreduje pri organu, da bo obravnaval njegovo vlogo.
Organ je dne 02.04.2004 prosilcu poslal odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja št. 1608-2/04-1. V dokumentu je navedel, da ima Strategija, sprejeta na nadzornem svetu organa dne 01.10.2004, kot celotno gradivo oznako »poslovna tajnost«. Deli, ki jih je nadzorni svet opredelil kot take, da se predstavijo javnosti, so bili javnosti posredovani. Glavne elemente te strategije je organ, kljub seznanjenosti prosilca z njimi, ponovno posredoval prosilcu v obliki, v kakršni je bila informacija posredovana predstavnikom sredstev javnega obveščanja. Hkrati je prosilca v prilogi seznanil z izvlečkom iz pregleda sedaj aktualnih planiranih lokacij za izvedbo zastavljene strategije, ki ga je nadzorni svet obravnaval 16.03.2004.
V zvezi z zahtevano informacijo o načinu izbire prodajalca je organ prosilca obvestil, da je organ že pred sprejemom strategije, dne 04.10.2004, objavil javno zbiranje ponudb za prodajo stanovanj in nezazidanih stavbnih zemljišč v Ljubljani in okolici, Mariboru in Kopru. Nadaljnje aktivnosti pa je organ podrejal ponudbam, ki jih je neposredno prejel, in med njimi izbiral tiste, ki so ustrezale v strategiji postavljenim zahtevam.
Organ je hkrati zapisal, da je pristojna oseba za posredovanje informacij javnega značaja Nevenka Fajdiga, pomočnica direktorja organa. Dokument je bil v vednost poslan tudi Pooblaščenki.
Prosilec je dne 13.05.2004 na Pooblaščenko naslovil novo pritožbo na obravnavo zahteve za dostop do informacij javnega značaja s strani organa. V pritožbi je prosilec potrdil, da je s strani organa dne 02.04.2004 prejel odgovor, ni pa prejel Strategije. Opozoril je tudi, da ni bilo zadovoljivo obrazloženo, zakaj je ni prejel. Prosilec je zaradi navedenega naprosil, da Pooblaščenka v skladu s svojimi pristojnostmi preveri upravičenost skrivanja navedenega gradiva, da presodi, da je organ ravnal v nasprotju z zakonodajo, in izda ustrezno odločbo.
Pooblaščenka je dne 01.09.2004 na podlagi prvega odstavka 226. člena Zakona o upravnem postopku (Uradni list RS 80/99, 70/00 in 52/02; v nadaljevanju: ZUP) izdala sklep št. 120-1/2004/107.
V sklepu je Pooblaščenka organu naložila, da v roku 15-ih dni spelje postopek v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ in prosilcu omogoči vpogled v zahtevane dokumente ali pa fotokopijo zahtevanih dokumentov ali pa z odločbo zahtevo prosilca zavrne oziroma zavrže. Postopek mora speljati uradna oseba organa, imenovana na podlagi 9. člena ZDIJZ. Organ mora o izvedbi zahtevanega obvestiti Pooblaščenko.
Pooblaščenka je ugotovila, da postopek organa ni bil speljan v skladu z ZDIJZ, da je šlo torej za napako v postopku. Pooblaščenka je opozorila, da zgolj pisne obrazložitve prosilcem po ZDIJZ ne zadostujejo. Potrebno je odločati z vidika pridobitve določenega dokumenta. Prosilci imajo namreč v skladu s 5. členom ZDIJZ pravico zahtevati vpogled v dokument ali pa zahtevati prepis, fotokopijo ali elektronski zapis dokumenta. Organ pa ima pravico in dolžnost presojati o izjemah pri dostopu, ki so navedene v 6. in 7. členu ZDIJZ.
Pooblaščenka je še opozorila organ, da bo o zahtevi prosilca odločila sama in neaktivnost organa smatrala kot zavrnilno odločbo v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDIJZ, če v roku 15-ih dni ne bo speljal postopka v skladu z ZDIJZ.
Organ je dne 17.09.2004 na podlagi 24. člena akta o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada (Uradni list RS 96/00, 8/04 in 80/04), 207. člena ZUP ter 26. člena ZDIJZ izdal odločbo št. 1608-2/004-4.
Zahtevo prosilca je organ v delu zahteve, ki se nanaša na vpogled v Strategijo, zavrnil; delu zahteve, ki se nanaša na informacijo o načinu izbire prodajalcev stanovanj, ki jih je organ ponudil v nakup v razpisu oktobra 2003, pa je organ ugodil.
V obrazložitvi je organ navedel, da je bil prosilcu dne 02.04.2004 posredovan dopis, v katerem je organ prosilca seznanil, da ima Strategija, sprejeta na nadzornem svetu dne 01.10.2004, kot celota oznako »poslovna tajnost«. Deli, ki jih je opredelil nadzorni svet kot take, da se predstavijo javnosti, so bili javnosti tudi posredovani. Glavne elemente te strategije v obliki, kot je bila posredovana predstavnikom sredstev javnega obveščanja, je organ prosilcu z navedenim dopisom posredoval. Prav tako je organ prosilcu opisal način izbire prodajalcev stanovanj, ki jih je organ ponudil v nakup v razpisu 25. oktobra 2003.
Prosilec se je 14.04.2004 osebno oglasil pri organu in opravil razgovor s pooblaščenim delavcem, v katerem mu je bilo ponovno povedano, da ima zahtevani dokument oznako »poslovna tajnost«, kar mu je bilo tudi pokazano, seveda pa ne vsebina dokumenta.
Na podlagi navedenega je organ o zahtevi prosilca odločil, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Prosilec je dne 29.09.2004 organu poslal pritožbo št. SS01/04 na odločbo št. 1608-2/04-4 z dne 17.9.2004.
V pritožbi je prosilec izrazil mnenje, da omenjena odločba ni v skladu z ZDIJZ, zato je predlagal, da Pooblaščenka odločbo zavrne in naloži organu, da prosilcu posreduje fotokopijo ali omogoči vpogled v Strategijo.
ZDIJZ namreč v 26. členu določa, da organ lahko zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 6. členu ZDIJZ. V odločbi je organ navedel, da je razlog za zavrnitev zahteve oznaka »poslovna tajnost«, ki jo je Strategiji dodelil nadzorni svet organa, ni pa navedel, po kateri točki 6. člena ZDIJZ je zahtevani dokument izjema. Prosilec je navedel, da ker organ ni gospodarska družba in Strategija verjetno ne vsebuje informacij, katerih razkritje bi ogrožalo javno varnost, obrambo države ipd. iz prve točke 6. člena ZDIJZ, je izdana odločba v nasprotju z ZDIJZ.
Nadalje ZDIJZ v 10. členu, druga alineja, določa, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet programe, strategije, stališča, mnenja, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa. Prosilec je zato predlagal, da Pooblaščenka naloži organu objavo omenjene Strategije na svetovnem spletu. V primeru objave prosilec odstopa od zahteve po vpogledu ali kopiji Strategije.
Dokument je bil v vednost poslan tudi Pooblaščenki.
Organ je dne 04.10.2004 na podlagi 27. člena ZDIJZ in 245. člena ZUP pritožbo prosilca odstopil v odločanje Pooblaščenki. Ta je z dopisom št. 020-47/2004/8 dne 08.10.2004 organ v skladu z 245. členom ZUP pozvala, da Pooblaščenki v roku 5-ih dni od prejema zahteve dostavi manjkajoči dokument iz spisa 1608-2/2004 (Strategijo), ki ga je po ZDIJZ zahteval prosilec in je ključnega pomena za odločitev Pooblaščenke. Pooblaščenka je organ še opomnila, da je dolžan priložiti tudi sklep organa, ki je dokument označil z oznako »poslovna skrivnost«.
Organ je dne 15.10.2004 z dopisom št. 1608-2/04-8 Pooblaščenki poslal Strategijo.
Organ je hkrati obvestil Pooblaščenko, da je bil omenjeni dokument kot tak posredovan v obravnavo na 9. seji nadzornega sveta organa dne 1.10.2002, in organ šteje, da je nadzorni svet kljub temu, da za to ni bil oblikovan poseben sklep, dokument opredelil kot poslovno tajnost.
Organ je v dopisu Pooblaščenki št. 1608-2/04-10 z dne 16.3.2005 dodatno pojasnil svoje mnenje o tem, ali vztraja, da ima zadevni dokument še vedno lastnost poslovne skrivnosti. V mnenju je navedel, da ima po njegovem mnenju dokument še vedno lastnost skrivnosti v naslednjih delih: tabele št. 14, 17, 18, 19, 20, 21 in celotno poglavje 3.2.1 na straneh 19, 20 in 21. Svoje mnenje utemeljuje s tem, da so nekatere investicije v navedenih tabelah še vedno v začetni fazi realizacije in bi njihovo razkritje lahko vplivalo na slabše pogajalske možnosti organa do ponudnikov zemljišč oziroma že zgrajenih stanovanj na navedenih lokacijah. Poudaril je, da bi razkritje nekaterih podatkov lahko vzpodbudilo špekulacije ponudnikov zemljišč in s tem dvigovanje cen m2 zemljišč.
Za celotni preostali del dokumenta vključno s tabelo št. 9, pa je organ spremenil stališče in ugotovil, da v preostalih delih ta nima več lastnosti poslovne skrivnosti. Za tabelo št. 9 (Pregled načrtovanih varovanih stanovanj) je organ izrecno navedel, da je ta zaradi poteka časa izgubila lastnost poslovne skrivnosti.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenka je najprej ugotovila, da je bil organ ustanovljen dne 19. oktobra 1991 v skladu z Stanovanjskim zakonom kot samostojna javnopravna oseba. Na podlagi 57. člena zakona o javnih skladih (Ur.l.RS št. 22/00) je Vlada Republike Slovenije sprejela akt o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada. Sklad je pričel poslovati po določbah akta o ustanovitvi s 1. januarjem 2001.
ZDIJZ določa in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Iz navedenega Pooblaščenka ugotavlja, da organ je zavezan posredovati informacije javnega značaja.
V skladu z ZDIJZ so upravičeni do informacij javnega značaja vsi, in sicer tako fizične osebe kakor tudi pravne osebe (2. člen ZDIJZ).
Pooblaščenka najprej opozarja, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ).
Da v primeru Strategije gre za informacijo javnega značaja, izhaja že iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZDIJZ, ki zavezuje organe k dolžnosti posredovanja informacij javnega značaja v svetovni splet. Med dokumenti je strategija izrecno navedena.
Po 2. točki 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Organ kot razlog za zavrnitev dostopa do informacij navaja razlog, da so zahtevani podatki predmet izjem v skladu z 2. točko 6. člena ZDIJZ.
Najprej je potrebno razrešiti vprašanje, ali sme tudi javni sklad kot oseba javnega prava imeti poslovne skrivnosti. Določbe o poslovni skrivnosti, opredeljene v 39. in 40. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ul. RS, št. 30/93 z dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD), se glede na 7. člen ZGD izrecno nanašajo le na gospodarske družbe in v nekaterih primerih na samostojne podjetnike posameznike ter na osebe, ki kot posamezniki ali skupno opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost.
Pooblaščenka ocenjuje, da veljavna ureditev poslovne skrivnosti v ZGD, subjekte, ki lahko dostop do lastne informacije zavarujejo kot poslovno skrivnost, določa preozko. Posebej pomembna in potrebna je takšna možnost namreč ravno za subjekte, ki kljub temu, da so osebe javnega prava, kot na primer javni gospodarski zavodi in javni skladi, nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Nezmožnost zavarovanja pomembnih podatkov javnopravnih oseb bi tako pomembno poslabšalo njihov položaj v tekmovanju z zasebnimi gospodarskimi družbami na trgu. Takšnemu mnenju pritrjuje tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (založnik Inštitut za javno upravo, 2005).
Stališču Pooblaščenke pritrjuje tudi dr. Urška Prepeluh v doktorski disertaciji Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Sept. 2004. Na str. 207 navaja, da obstajajo dejstva, ki potrjujejo, da imajo lahko tudi subjekti civilne družbe, ki se v pretežnem delu svojega delovanja sploh ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, poslovne skrivnosti. Takšni primeri so na primer društva, nevladne organizacije ali verske skupnosti, ki lahko zlasti kadar se prijavljajo na razpise za subvencije javnega sektorja, le temu posredujejo podatke o svojem članstvu, dejavnostih, finančnem položaju, načrtih, razpolaganju z nepremičninami ipd. Kolikor področna zakonodaja varstva njihovih podatkov ne ureja, bo morala praksa varovanje po ZDIJZ še konkretizirati. Njihove zaupne informacije bi morali varovati analogno poslovnim skrivnostim gospodarskih družb. Dr. Urška Prepeluh v disertaciji še poudarja, da načeloma ni razlogov za razlikovanje teh subjektov glede na njihovo statusno-pravno organiziranost. Prav tako Uredba EU št. 1049/2001 o varstvu informacij, katerih razkritje bi ogrozilo gospodarske interese oseb, določa za te osebe katerekoli pravne ali fizične osebe. Dodatno, sicer deloma teoretično vprašanje je, ali imajo lahko tudi državni organi poslovne skrivnosti. Nekatere tuje pravne ureditve zavezanim subjektom izrecno odrekajo varstvo poslovnih skrivnosti, zato pa priznavajo varstvo drugih javnih interesov, ki jih ZDIJZ ne pozna, kot je na primer varstvo finančne, denarne, stanovanjske ali ekonomske politike organa oziroma države.
Ob tem Pooblaščenka opozarja, da se ni spuščala v organovo napačno opredeljevanje poslovne skrivnosti (organ je dokument označil: »Poslovna tajnost«), saj ZGD ne pozna termina, ki ga uporablja organ. Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem (GV Založba, Ljubljana, 2002, dalje Komentar ZGD) pa v 39. členu le dopušča možnost, da se podatke, določene kot poslovno skrivnost, označuje tudi z drugačnimi oznakami, kakor zgolj izključno le z oznako »poslovna skrivnost« (str. 197 Komentarja ZGD), tako da samo poimenovanje ni bistveno.
Nadalje je potrebno poudariti, da področna zakonodaja, ki ureja osebe javnega prava (Zakon o javnih skladih, Ul. RS št. 22/2000, dalje ZJS, Zakon o zavodih (Ul. RS stari, št. 12/91) sicer nikjer izrecno ne definira in ne ureja poslovne skrivnosti, vseeno pa to iz ZJS implicitno izhaja, saj 17. člen zakona vendarle o poslovni skrivnosti govori, ko zahteva, da morajo člani nadzornega sveta javnega sklada pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost javnega sklada. Analogno je torej mogoče sklepati, da smejo tudi javnopravne osebe imeti in varovati svoje poslovne skrivnosti. Argumentacije prosilca, da organ, glede na to, da pravno ni organiziran kot gospodarska družba, poslovne skrivnosti ne more imeti, Pooblaščenka tako ni sprejela.
39. člen ZGD opredeli kot poslovno skrivnost podatke, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD). ZGD v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije zgolj takrat, če se zahteva v celoti nanaša na katero izmed izjem, ki jih določa 6. člen ZDIJZ. Ta določa kot eno izmed možnih izjem tudi podatke, ki so poslovna skrivnost. Če pa dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, in jih je zato mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa te informacije izloči iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop).
Pooblaščenka je v nadaljevanju obravnavala zahtevani dokument in presojala, ali vsebuje podatke, ki so poslovna skrivnost in ali je celoten dokument mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost ali vendar dokument le delno vsebuje podatke, ki so poslovna skrivnost, in je zato v tem primeru mogoč delni dostop.
Glede na spremenjeno stališče organa (dopis z dne 16.3.2005) Pooblaščenka ni obravnavala delov dokumenta glede katerih organ oznake poslovna skrivnost ne zatrjuje več. Pooblaščenka pojasnjuje, da so predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Za presojanje zgoraj navedenega je bilo torej potrebno razložiti definicijo poslovne skrivnosti, predvsem pa dejstvo, kdaj določen podatek pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti.
Izjema poslovne skrivnosti je določena tako v interesu organa kot tudi oseb, na katere se takšne informacije nanašajo, v tem primeru torej varčevalce v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi ter prebivalce Republike Slovenije, ki si z nakupom stanovanjske enote svoj bivalni status še urejajo.
Pooblaščenka je tako presojala podatke, vsebovane v tabelah št. 14, 17, 18, 19, 20, 21 in celotno poglavje 3.2.1 na straneh 19, 20 in 21 oziroma le tiste, za katere organ vztraja, da imajo še vedno lastnost poslovne skrivnost.
Presodila je, da navedeni podatki predstavljajo poslovno skrivnost, ker bi njihovo razkritje vplivalo ali pa bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj organa na trgu nepremičnin v Sloveniji. Organ namreč opravlja ekonomsko dejavnost gradnje, nakupa in prodaje stanovanjskih enot na trgu. Iz presojanih tabel izhaja, da v njih razčlenjene investicije v nekaterih primerih še niso v celoti realizirane, nekatere pa so celo šele v začetni fazi izvajanja (tabela št. 14). Tako obstaja realna nevarnost, da bi bilo ogroženo investiranje projekta in položaj organa v postopku izvedbe investicij. Razkritje podatkov bi lahko vplivalo na možnost pridobitve zemljišč, potencialno izgradnjo komunalne infrastrukture in na samo prodajo stanovanj na predmetnih lokacijah (tabele št. 17, 18, 19, 20, 21), saj je v njih opredeljeno predvideno (in še neizvedeno) sodelovanje organa z občinami preko pisem o namerah, v tabelah št. 19, 20 in 21 pa je opredeljen podroben program investiranja organa.
Organ igra na slovenskem trgu nepremičnin pomembno vlogo kot izvajalec nacionalne stanovanjske in zemljiške politike, ki jo povzema in za interno uporabo razčlenjuje ravno v obravnavani strategiji. Obstaja realna nevarnost, da bi razkritje nekaterih podatkov ogrozilo njegovo delovanje in izvajanje njegove stanovanjske in zemljiške politike na celotnem področju njegovega delovanja.
Pooblaščenka je poleg vsebine vseh tabel podrobno preučila tudi vsebino poglavja 3.2.1. z naslovom Struktura ciljne cene m2 prodajne površine stanovanja. Ugotovila je, da navedeni del dokumenta v tekstu v pretežni meri vsebuje podatke, ki so povzeti v tabeli št. 17. Podatki poglavja 3.2.1 dodatno opisujejo, pojasnjujejo in ponovno navajajo stanje podatkov v tabeli št. 17. Pooblaščenka tako tudi za poglavje 3.2.1 presoja, da navedeni podatki predstavljajo poslovno skrivnost.
Na tej podlagi je Pooblaščenka izpodbijano odločbo in ravnanje organa na pritožbo odpravila in sama odločila na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP tako kot je navedeno v izreku te odločbe, ker je organ iz ugotovljenih dejstev glede na dejansko stanje napravil napačen sklep in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis. Kakor je zatrdil tudi organ ob koncu pritožbenega postopka (dopis organa z dne 16.3.2005), gre namreč za poslovno skrivnost in s tem izjemo po 2. točki 6. člena ZDIJZ le v zgoraj posebej obravnavanih primerih, v preostalem delu pa gre za informacije javnega značaja, ki so v skladu s 5. členom ZDIJZ prosto dostopne.
Delni dostop
Dele dokumentov, ki torej vsebujejo podatke, ki predstavljajo upravičeno izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, mora organ iz dokumenta izločiti. Prosilcu se mora v primeru, da zahtevan dokument vsebuje upravičene izjeme v skladu s 6. členom ZDIJZ, zagotoviti delni dostop. 7. člen ZDIJZ določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta.
Pooblaščenka izrecno opozarja, da mora organ omogočiti posredovanje fotokopij zahtevane informacije javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03; v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Organ oziroma njegova pooblaščena oseba mora v skladu s 15. členom Uredbe prosilcu posredovati fotokopije oziroma zagotoviti vpogled v času uradnih ur, v prostorih organa. Vpogled v zahtevano informacijo mora biti omogočen v primernem prostoru, poleg tega pa mora biti za to prosilcu na voljo zadosten čas.
Pooblaščenka nalaga, da je na podlagi 7. člena ZDIJZ potrebno omogočiti delni dostop do zahtevanih podatkov in v skladu s 16. členom Uredbe iz strategije izbrisati podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Organ mora zato posredovati odločbo z zabrisanimi podatki, kakor izhaja iz izreka odločbe. Prosilec v svoji pritožbi zahteva, da mu organ dokument posreduje v kopiji ali mu vanj omogoči vpogled.
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Ta pomislek je bil upoštevan ob presojanju zavrnitve delnega dostopa za celotno poglavje 3.2.1. V vseh ostalih delih strategije pa je potrebno ugotoviti, da je zahtevano informacijo mogoče izločiti iz odločbe, saj informacije oziroma podatka ni mogoče razbrati iz drugih informacij v odločbi.
Organ je dolžan takoj po tem, ko bo prosilec prejel odločbo Pooblaščenke, prosilcu omogočiti vpogled v dokument, tako kot je odločeno s to odločbo. Ker ZUP v tretjem odstavku 224. člena določa, da odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki, Pooblaščenka organ opozarja, da bo ta odločba postala izvršljiva ob vročitvi prosilcu.
Pooblaščenka ob koncu še poudarja, da je postal predlog organa, naj tudi preostali del strategije ostane javnosti nedostopen, zaradi mnenja, da v okrnjeni obliki le-ta ne bi predstavljal celovite informacije o realizaciji ciljev Sklada, sedaj brezpredmeten. Organ je z dopisom Pooblaščenki št. 1608-2/04-10 z dne 16.3.2005 zavzel stališče, s katerim se strinja tudi Pooblaščenka, da je namreč dokument v preostalih delih izgubil lastnost poslovne skrivnosti. Pooblaščenka le še dodaja, da bi bilo napačno nasprotno stališče in označevanje informacij kot poslovno skrivnost, ne da bi izrecno in natančno za vsak podatek obrazložili in utemeljili očitnost dejstva, da bi z razkritjem nastala občutna škoda in takšno škodo tudi obrazložili in definirali. Zgolj pavšalno navajanje dejstev, da so podatki poslovna skrivnost, namreč ne zadošča in je v nasprotju z namenom ZDIJZ, zlasti pa z določbo 2. člena ZDIJZ, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Zakon izrecno nalaga organom, da si morajo za uresničitev namena tega zakona prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Tako Pooblaščenka tudi v primeru, da organ svojega stališča ne bi spremenil, preostalih delov dokumenta ne bi štela za poslovno skrivnost, če organ tega ne bi izrecno in natančno obrazložil in dokazal. Dokazno breme, tako dejstva, da gre za izjemo po ZDIJZ, kot tudi dejstva, da je to poslovna skrivnost, namreč nosi organ.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.