Si.mobil d.d., zoper ravnanje in odločbo Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije, zdaj Agencija za pošto in elektronske komunikacije - APEK
+ -Številka: 020-27/2004/9
Kategorije: Poslovna skrivnost
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi družbe Si.mobil d.d., Šmartinska cesta 134 b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), zoper ravnanje in odločbo Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije, Kotnikova 19 a, 1000 Ljubljana, zdaj Agencija za pošto in elektronske komunikacije - APEK (v nadaljevanju: organ) z dne 20.7.2004, št. 000-31/2004/7, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se odločba Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije, Kotnikova 19 a, 1000 Ljubljana, št. 000-31/2004/7, z dne 20.7.2004, se odpravi.
2. Organ je prosilcu dolžan nemudoma omogočiti delni dostop do informacij javnega značaja. Organ je nemudoma dolžan posredovati fotokopije odločb, izdanih družbi Mobitel d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana:
a) št. 300-47/2002/22 z dne 27.11.2002, tako da izbriše naslednje podatke:
• tretji odstavek od spodaj navzgor na strani 3, znesek v SIT
• predzadnji odstavek na strani 3, znesek v SIT
• zadnji odstavek na strani 3, znesek v SIT
• prvi odstavek na strani 4, znesek v SIT
b) št. 300-59/2003/31 z dne 23.12.2003, tako da izbriše naslednje podatke:
• četrti odstavek na strani 3, znesek v SIT
• peti odstavek na strani 3, znesek v SIT
• šesti odstavek na strani 3, znesek v SIT.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19.5.2004 organu poslal prošnjo za posredovanje kopij vseh odločb, izdanih na podlagi sklepov organa št. 300-59/2003/13 z dne 10.10.2003 in št. 300-47/2002-1 z dne 18.7.2002. Odločbe se nanašajo na dodelitev statusa operaterja s pomembno tržno močjo (v nadaljevanju: OPTM) na storitvenem segmentu telekomunikacijske storitve na mobilnih javnih radijskih omrežjih.
Organ je dne 1.7.2004 prosilca pozval, naj svojo zahtevo dopolni.
V dokumentu organ navaja, da sta bila sklepa št. 300-4/2002/01 in št. 300-59/2003/13 izdana na podlagi četrtega odstavka 67. člena Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS 30/01 in 110/02-ZGO-1; v nadaljevanju ZTel-1). Z navedenima sklepoma je direktor organa določil strokovno komisijo za izvedbo postopka določitve OPTM. Po mnenju organa navedena sklepa ne predstavljata pravnega temelja za izdajo posamičnega akta.
Ker po mnenju organa iz zahteve prosilca ni bilo jasno, s katero informacijo se želi prosilec seznaniti, je organ v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZDIJZ pozval prosilca, da zahtevo v roku 7 dni od prejema poziva dopolni.
Prosilec je dne 5.7.2004 poslal dopolnitev prošnje in sicer za posredovanje vseh odločb, izdanih na podlagi sklepov št. 300-59/2003/13 in št.300-47/2002-1. V dopolnitvi prosilec navaja, da je napačna ugotovitev organa, da se sklepa št. 300-59/2003/13 z dne 10.10.2003 in št. 300-47/2002-1 z dne 18.7.1002 nanašata zgolj na določitev strokovne komisije za izvedbo postopka določitve OPTM.
Prosilec namreč meni, da sklep št. 300-59/2003/13 z dne 10.10.2003 z naslovom »SKLEP o začetku postopka za določitev operaterja s pomembno tržno močjo na storitvenem segmentu telekomunikacijske storitve na mobilnih javnih radijskih omrežjih« vsebuje tudi ostale elemente, povezane z začetkom in postopkom podelitve statusa OPTM.
Tudi iz odločb organa št. 300-59/2003/33 in 300-47/2002/23, s katerima je organ prosilcu podelil status OPTM, je razvidno, da je organ s sklepoma št. 300-59/2003/13 oziroma št. 300-47/200-1 v skladu s 67. členom ZTel-1 po uradni dolžnosti začel postopek določitve OPTM.
Iz gornje utemeljitve je po mnenju prosilca jasno razvidno, da sta sklepa št. 300-59/2003/13 in št. 300-47/2002-1 sklepa o začetku postopka določitve OPTM, ki ga je organ vodil v skladu s 67. členom ZTel-1 po uradni dolžnosti in ki se je končal z izdajo odločb o določitvi OPTM.
Prosilec je tako v svoji prvotni prošnji z dne 23.6.2004 od organa v skladu z ZDIJZ nedvoumno zahteval posredovanje fotokopij vseh odločb o določitvi OPTM, ki so bile izdane vsem operaterjem v omenjenih postopkih, v skladu s 67. členom ZTel-1 in po uradni dolžnosti, zato je prosilec mnenja, da dodatne dopolnitve prošnje niso bile potrebne in je ponovno pozval organ, da mu dostavi fotokopije omenjenih odločb o določitvi OPTM.
Dne 20.7.2004 je organ izdal odločbo št. 000-31/2004/7, s katero je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do vseh odločb, izdanih na podlagi sklepov organa št. 300-59/2003 in št. 300-47/2002-1. V obrazložitvi organ navaja, da se je s sklepom št. 300-47/2002-1 pričel postopek določitve OPTM, ki se je zaključil z izdajo odločbe prosilcu, št. odločbe 300-47/2002/23, in z izdajo odločbe družbi Mobitel d.d., št. odločbe 300-47/2002/22. Skladno z določbo petega odstavka 67. člena Ztel-1 je organ dne 20.12.2002 v Uradnem listu RS objavil objavo št. 300-47-2002-26, iz katere izhaja, da sta na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij OPTM družba Mobitel d.d. ter prosilec.
S sklepom št. 300-59/2003 se je pričel postopek določitve OPTM, ki se je zaključil z izdajo odločbe prosilcu, št. odločbe 300-59/2003/33, in z izdajo odločbe družbi Mobitel d.d., št. odločbe 300-59/2003/31. Objava, da sta na storitvenem segmentu telekomunikacijske storitve na mobilnih javnih radijskih omrežjih na območju Republike Slovenije OPTM družbi Mobitel d.d. ter prosilec, je bila objavljena v Uradnem listu RS (Uradne objave št. 130-133 z dne 19.12.2003, št. objave 108346).
Odločitve organa o tem, kateri operaterji imajo status OPTM, so javne, saj je organ dolžan te ugotovitve objaviti. Te odločitve so znane tudi prosilcu, kakor tudi odločbe, ki so mu bile v navedenih postopkih izdane.
Organ je sprejel odločitev o tržnih deležih OPTM na podlagi podatkov, pridobljenih z vprašalnikom. Glede na naravo vprašalnika je organ izjavil, da bo vse podatke, pridobljene z vprašalnikom, hranil kot poslovno skrivnost. Kot poslovno skrivnost so opredelili odgovore na vprašalnike oziroma posredovane podatke vsi operaterji, tudi prosilec. Organ je na podlagi teh podatkov sprejel odločitev o OPTM. Odločbe o OPTM vsebujejo torej podatke, ki so poslovna skrivnost. Razkritje takih poslovnih podatkov nepooblaščeni osebi bi lahko povzročilo drugemu operaterju občutno škodo. Organ je vse odločbe o OPTM obravnaval kot akte, v katerih so podatki, ki so poslovna skrivnost.
Organ se je skliceval na 6. člen ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list Rs, št. 30/93, št. 29/94, št. 45/94, št. 82/94, št. 20/98, št. 32/98, št. 37/98, št. 84/98, št. 6/99, št. 54/99, št. 31/00, št. 36/00, št. 45/01, št. 59/01, št. 50/02 in št. 93/02; v nadaljevanju: ZGD) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. V istem členu je tudi določeno, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Organ je navedel, da poslovno skrivnost ureja tudi Ztel-1, ki v tretjem odstavku 112. člena določa, da organ objavlja poročila o stanju iz področja pristojnosti organa s statističnimi, finančnimi in drugimi podatki organizacij, ki delujejo na teh področjih, pri čemer je v skladu z navedenim zakonom dolžen varovati poslovno tajnost (skrivnost) in druge poslovno občutljive podatke.
Prosilec je dne 3.8.2004 na Pooblaščenko naslovil pritožbo zoper odločbo organa št. 000-31/2004/7. V pritožbi prosilec navaja, da organ v svoji odločbi kot razlog za zavrnitev zahteve navaja, da so bile odločbe o določitvi OPTM izdane na podlagi podatkov, ki so jih drugi operaterji opredelili kot poslovno skrivnost, in da tudi same odločbe vsebujejo podatke, ki so poslovna tajnost. Ob tem se organ sklicuje na 6. člen ZDIJZ, ki ga po mnenju prosilca organ narobe tolmači. Prosilec namreč ni zahteval vpogleda v podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ampak v odločbo organa o določitvi OPTM, izdano po uradni dolžnosti in v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/2004; v nadaljevanju: ZUP).
Prosilec trdi, da organ dostopa do odločb o določitvi OPTM, ki so informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, ne more preprečevati s sklicevanjem na 6. člen ZDIJZ, razen za podatke v odločbi, ki predstavljajo poslovno skrivnost. V primeru, da zahtevane odločbe vsebujejo informacije, ki so poslovna skrivnost, bi moral organ postopati v skladu s 7. členom ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih odločb o določitvi OPTM.
Prosilec zato Pooblaščenki predlaga:
- naj odloči, da odločbo št. 000-31/2004/7 organ odpravi, in
- naj organu naloži, da prosilcu omogoči dostop do odločb o določitvi OPTM, v celoti ali delno; v primeru delnega dostopa naj organ obrazloži, zakaj je bila posamezna informacija izločena.
Pooblaščenka je dne 5.8.2004 z dopisom št. 020-27/2004/3 posredovala pritožbo organu in ga prosila, da v skladu z 245. členom ZUP v roku 15-ih dni od prejema zahteve dostavi spis z dokumenti, ki so bili podlaga za navedeno odločitev.
Organ je dne 23.8.2004 z dopisom št. 000-31/2004/8 Pooblaščenki poslal spis, ki se nanaša na odločbo organa št. 000-31/2004/7. Posebej je organ kot gradivo, ki ima oznako poslovna tajnost, poslal dokumentacijo, ki se nanaša na postopek določitve OPTM, št. spisa 300-47/2002 in št. 300-47/2003. Ker je bilo po mnenju organa iz same zahteve prosilca razvidno, da zahteva odločbi, s katerima je bila družba Mobitel d.d. določena kot OPTM, organ spisa, ki se nanaša na prosilca, ni priložil.
Prosilec je dne 2.9.2004 poslal Pooblaščenki dopolnitev pritožbe, v kateri ugotavlja, da je tržni delež posameznih podjetij na področju telekomunikacijskih storitev mobilnih javnih radijskih omrežij in tržni delež posameznega operaterja mobilne telefonije javno objavljen podatek, saj ga objavljajo tako organ, mediji, Evropska komisija, kakor tudi sami operaterji. Navedel je tudi spletne strani podjetja Mobitel d.d., kjer so ti podatki javno objavljeni.
Podatek o tržnem deležu in rasti števila uporabnikov operaterja v primerjavi z rastjo celotnega tržišča Republike Slovenije je izračunan podatek na podlagi podatkov letnih poročil posameznih operaterjev. Način izračuna je: Vrednost tržišča v letu 2003 (vsota podatkov Mobitela, Si.mobila, Vege in Debitela) minus vrednost tržišča v 2003 (vsota podatkov Mobitela, Si.mobila, Vege in Debitela). Pri podatku o rasti posameznega operaterja je to podatek, ki predstavlja izračun, koliko rasti je predstavljal posamezen operater, kar je javno dostopen podatek iz letnega poročila operaterjev.
Obseg in rast Mobitelovih prihodkov iz naslova gostovanja tujih uporabnikov je razviden iz javne predstavitve rezultatov podjetja Mobitel d.d. (Novinarska konferenca podjetja Mobitel d.d., z dne 20.7.2004).
Podatek o znesku za oglaševanje posameznega podjetja je javno dostopen iz raziskav oglaševalskega kolača, na primer podjetja Mediana IBO.
Podatek, za koliko se je v obdobju od 1.7.2002 do 30.9.2003 povečalo trajanje pogovorov in za koliko se je povečalo trajanje pogovorov na posameznega uporabnika, je po mnenju prosilca podatek, ki se ga da posredno izračunati iz cene posamezne vrste klica in iz prihodkov podjetja Mobitel d.d. iz tega naslova. Pri teh dveh podatkih lahko iz javno dostopnih informacij pridobimo le približno oceno povečevanja trajanj. Prosilec opozarja, da je to podatek, ki na izrek odločbe organa nima vpliva in je zato prosilcu vseeno, če se ta podatek ne posreduje ali če se v odločbi prekrije.
Število in rast števila uporabnikov storitev podjetja Mobitel d.d., ter število naročnikov oziroma predplačnikov je razvidno iz javne predstavitve rezultatov podjetja Mobitel d.d. (Novinarska konferenca podjetja Mobitel d.d., z dne 20.7.2004).
Podatki o številu in vrsti sklenjenih pogodb o gostovanju pri drugih operaterjih je podatek, ki je objavljen na spletnih straneh podjetja Mobitel d.d., v rubriki podatki o Mobitelovih omrežjih in gostovanjih in v seznamu držav, kjer lahko gostujejo Mobitelovi uporabniki. Tudi ta podatek je objavljen na spletnih straneh podjetja Mobitel d.d. Prosilec razpolaga po lastnih navedbah tudi s številnimi članki, v katerih so mediji ali sam Mobitel d.d. objavljali tovrstne podatke.
Prosilec opozarja tudi na 126. člen Zakona o elektronskih komunikacijah, ki po mnenju prosilca v 1. in 7. točki določa javno objavo najpomembnejših podatkov o stanju na trgu.
Pooblaščenka je dne 28.10.2004 z dokumentom št. 020-27/2004/6 opravila razgovor z prosilcem. Prosilec navaja, da so podatki, ki jih navaja, javno dostopni, zato je Pooblaščenka prosilca pozvala, da ji predloži podatke, ali so javno dostopni naslednji podatki:
- prihodki družbe Mobitel za obdobje od 1.7.2002 do 30.9.2003,
- prihodki družbe Mobitel, ki so bili ustvarjeni na podlagi pogodb z drugimi ponudniki storitev mobilne telefonije in
- tržni delež podjetja Mobitel d.d. za navedeno obdobje.
Prosilec je dne 28.10.2004 Pooblaščenki poslal dopis, v katerem ugotavlja, da so javno dostopne informacije glede tržnega deleža in prihodkov, uporabljenih pri izračunih organa v odločbi, ki jo prosilec zahteva.
Letno poročilo organa za leto 2003 vsebuje tudi pregled slovenskega telekomunikacijskega trga v 2003.
Letno poročilo organa za leto 2003 se nahaja na:
http://www.atrp.si/1pred/dat/LETNO_POROCILO_ATRP_2003_08_03_2004.pdf Letno poročilo organa za leto 2003 na strani 9, točka 3.1, prvi stavek podaja celotne prihodke slovenskega telekomunikacijskega trga v letu 2002 (v višini 139,1 milijarde SIT).
Letno poročilo organa za leto 2003 na strani 12, točka 3.1.2.1. vsebuje graf, ki prikazuje delež prihodkov mobilnih operaterjev v obdobju 1.7.2002-30.6.2003.
Letno poročilo organa za leto 2003 na strani 12, točka 3.1.2.2. pojasnjuje, da mobilne komunikacije predstavljajo 52% prihodkov celotnega slovenskega telekomunikacijskega trga.
Prosilec trdi, da so torej javno dostopni podatki o deležu prihodkov, celotni prihodki in njihova razdelitev na fiksno in mobilno področje, kar omogoča tudi izračun vseh ostalih podatkov.
Prosilec je dne 3.11.2004 Pooblaščenki poslal delni umik. V njem je navedel, da umika svoj zahtevek v delu, ki se nanaša na odločbe, ki so bile na podlagi sklepa št. 300-59/2003/13 z dne 10.10.2003 in na podlagi sklepa št. 300-47/2002-1 z dne 18.7.2002 izdane prosilcu.
Pritožba je utemeljena.
Prosilec je zahteval posredovanje fotokopij vseh odločb, izdanih na podlagi sklepov organa št. 300-59/2003/13 z dne 10.10.2003 in 300-47/2002-1 z dne 18.7.2002. Organ kot razlog za zavrnitev dostopa do informacij navaja razlog, da so zahtevani podatki predmet izjem v skladu z 2. točko 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo, ko organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, navaja podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Pooblaščenka ugotavlja, da organ ne zanika obstoja zahtevane informacije javnega značaja in dokumenta. Organ zgolj trdi, da dokument predstavlja izjemo v skladu z ZDIJZ in da zato ne sme posredovati fotokopij.
Pooblaščenka najprej opozarja, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ).
Odločbe organa, ki jih izdaja v postopku ugotavljanja OPTM, so brez dvoma dokumenti organa in sodijo v delovno področje organa.
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije zgolj takrat, če se zahteva nanaša na katero izmed izjem, ki jih določa 6. člen ZDIJZ. Ta določa kot eno izmed možnih izjem tudi podatke, ki so poslovna skrivnost. Če pa dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, in jih je zato mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa te informacije izloči iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Organ je v svoji obrazložitvi navedel, da se v dokumentih, ki jih zahteva prosilec, nahajajo podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost in ki zato pomenijo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ. Organ zato zahtevanih dokumentov ni dolžan posredovati v celoti.
Pooblaščenka je v nadaljevanju obravnavala oba zahtevana dokumenta in presojala ali vsebujeta podatke, ki so poslovna skrivnost in ali je celoten dokument mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost, ali vendar dokumenta le delno vsebujeta podatke, ki so poslovna skrivnost, in je zato v tem primeru mogoč delni dostop.
Da lahko Pooblaščenka presodi zgoraj navedeno, je najprej potrebno opredeliti poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj le-ta pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. 39. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, št. 29/94, št. 45/94, št. 82/94, št. 20/98, št. 32/98, št. 37/98, št. 84/98, št. 6/99, št. 54/99, št. 31/00, št. 36/00, št. 45/01, št. 59/01, št. 50/02 in št. 93/02; v nadaljevanju: ZGD) opredeli kot poslovno skrivnost podatke, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD).
Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD).
Poleg tega Pooblaščenka še navaja, da ZGD v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Pooblaščenka opozarja, da so avtorji v Zakonu o gospodarskih družbah s komentarjem, zapisali: »Podatek lahko velja kot poslovna skrivnost le, če je znan samo določenemu, in to omejenemu krogu ljudi; ta zahteva pomeni dejansko sestavino, dejansko značilnost poslovne skrivnosti. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, ne more veljati za poslovno skrivnost. Pač pa lahko velja za takega podatek, katerega sestavine so sicer znane, vendar je mogoče podatek kot celoto sestaviti, kompletirati le z določenim trudom.« (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2002).
Evropsko sodišče za človekove pravice je večkrat poudarilo, da podatek, ki je enkrat postal javen, ne more več imeti atributa skrivnosti ali tajnosti. Ne glede na oznako posameznega dokumenta kot poslovne ali kakšne druge skrivnosti, ta oznaka ali opredelitev dokumenta ne vpliva na samo dejstvo, da je informacija postala javna. Informacija od trenutka dalje, ko je postala javna (bila objavljena v medijih, na tiskovnih konferencah, predavanjih…), ne more biti bolj ali manj javna, saj je v tem trenutku, trenutku objave torej, za vedno dobila status javne informacije. (Glej sodbe: The Observer and Guardian v. the United Kingdom, z dne 26. novembra 1991, §69 in § 70, The Sunday Times v. the United Kingdom (no. 2), z dne 26. novembra 1991, § 55 in § 56, Vereniging Weekblad Bluf! v. the Netherlands, 9. februar 1995, § 41 in § 44, Weber v. Switzerland, z dne 22. maja 1990, § 49 in § 51, Fressoz and Roire v. France, 21. januar 1999, § 53).
Evropsko sodišče je prav tako večkrat poudarilo, da poseg, ki bi pomenil varovanje tajnosti podatka, ki je že javen, ne bi bil nujen v demokratični družbi, in zato predstavlja kršitev 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je tako izrecno zapisalo: »Nepotrebno je preprečevanje razkrivanja informacij, če so (te informacije, op. Pooblaščenke) že postale javne.« (Glej na primer Vereniging Weekblad Bluf! v. the Netherlands Vereniging Weekblad Bluf!, 9. februar 1995, § 44).
Pooblaščenka opozarja, da ne pomeni vedno, da z dnem objave določen podatek izgubi status varovanega podatka. Na tem mestu je potrebno poudariti razliko med poslovno skrivnostjo in varovanim osebnim podatkom. Medtem ko poslovna skrivnost (ali tajni podatek recimo) s samo javno objavo vedno izgubi status podatka z atributom poslovne skrivnosti, izgubi torej status varovane informacije, saj je »odšla« izven kroga tistih, ko so zavezani skrivnost ali tajnost varovati, pa to za osebne podatke ne velja. Če se nekje objavi varovan osebni podatek, takšna objava povzroči zgolj dejstvo, da je bil podatek objavljen, da je torej postal javen, a kljub takšnemu dejstvu ob tem še vedno lahko ohrani status varovanega osebnega podatka.
Na podlagi navedenega je nato Pooblaščenka presojala vsebino odločb, ki jih je zahteval prosilec.
Iz odločbe organa z dne 20.7.2004, št. 000-31/2004/7, je razvidno, da je organ na podlagi sklepa št. 300-47/2002-1 izdal dve odločbi o OPTM. Ena je bila izdana prosilcu (št. 300-47/2002/23), druga pa družbi Mobitel d.d., s sedežem na Vilharjevi 23, Ljubljana (št. 300-47/2002/22). Na podlagi sklepa št. 300-59/2003 pa sta bila izdani še dve odločbi istima družbama (prosilcu odločba št. 300-59/2003/33, Mobitelu d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana, odločba št. 300-59/2003/31). Prosilec je podal umik za odločbe, ki so bile izdane njemu, tako da je torej zahteval le fotokopije odločb, izdanih družbi Mobitel d.d. št. 300-47/2002/22 in št. 300-59/2003/31.
I. Pooblaščenka je najprej ocenjevala odločbo št. 300-47/2002.
Podatke v odločbi, izdani družbi Mobitel d.d., št. 300-47/2002/22, je družba opredelila kot poslovno skrivnost. V odločbi je naveden tudi podatek o prihodku, ki ga je družba Mobitel d.d. prejela na podlagi pogodbe s svojim poslovnim partnerjem. Na podlagi tega je organ za časovno obdobje, ki ga je določil, podal končni prihodek družbe Mobitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij. V dokumentu se nahaja tudi delež podjetja Mobitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij. Poleg tega se v dokumentu nahaja tudi podatek o celotnem oz. skupnem prihodku družb Mobitel d.d., Si.Mobil d.d., Western Wireless International d.o.o. in Debitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij.
Pooblaščenka je najprej ugotovila, da so bili javno objavljeni podatki o prihodku družbe Mobitel d.d. za različna obdobja, nikoli pa ni bil objavljen podatek o prihodku družbe Mobitel na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij.
Pooblaščenka opozarja, da tudi ni zakonske obveznosti za javno objavo takega podatka. Družbe so v skladu s 55. členom ZGD dolžne objavljati letna poročila in konsolidirana letna poročila, ki pa ne vsebujejo ločeno podatka o prihodku na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij. Organ je v letnem poročilu za leto 2002 opredelil delež prihodkov mobilnih storitev na telekomunikacijskem trgu, kjer pa ni podal natančne številke o tem, koliko je znašal prihodek za navedeno obdobje, temveč je podal zgolj ocenjeno vrednost: »približno 600 milijonov evrov«, poleg tega pa ni opredelil, da bi bilo to prihodki na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij. Storitve na telekomunikacijskem trgu torej niso enake storitvam na področju mobilnih javnih radijskih omrežij.
Podatek o prihodku družbe Mobitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij je bil označen s strani družbe Mobitel d.d. kot poslovna skrivnost. Pooblaščenka je presodila, da podatek o prihodku družbe Mobitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij predstavlja poslovno skrivnost, saj bi njegovo razkritje lahko vplivalo na konkurenčni položaj podjetja Mobitel d.d. Podatek namreč kaže na delež prihodka, ki ga družba pridobi iz določenega segmenta njenega poslovanja. Poznavanje tega podatka za konkurenčna podjetja lahko pomeni prednost.
V tem kontekstu je Pooblaščenka presojala tudi podatek o prihodku (končnem, opomba Pooblaščenke) družbe Mobitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij za časovno obdobje, ki ga je kot obdobje, ki je predmet ocenjevanja izpolnjevanja pogojev, opredelil organ. Ta prihodek je organ izračunal na podlagi seštevkov prihodka družbe Mobitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij za časovno obdobje, ki ga je kot obdobje, ki je predmet ocenjevanja izpolnjevanja pogojev, opredelil organ in prihodka, ki ga družba Mobitel d.d. pridobi na podlagi pogodbe s svojim partnerjem. Tudi ta podatek je poslovna skrivnost, saj bi njegovo razkritje lahko vplivalo na konkurenčni položaj podjetja Mobitel d.d. To tudi ni podatek, ki je bil kdajkoli kje javno objavljen niti ni zakonske obveze javnega objavljanja takega podatka o prihodku na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij. Podatek kaže na delež prihodka, ki ga družba pridobi iz določenega segmenta njenega poslovanja, kar je za konkurenčna podjetja lahko prednost, če bi ga poznala.
Družba Mobitel d.d. je sicer večkrat javno povedala, da ima z družbo Debitel sklenjeno pogodbo, a ni nikoli nikjer javno navedla prihodkov, ki jih je dosegla na podlagi teh pogodb. So pa ti podatki navedeni v odločbi organa. Na podlagi tega Pooblaščenka ugotavlja, da so podatki, kdo so poslovne stranke družbe Mobitel d.d., lahko poslovna skrivnost, saj lahko predstavljajo konkurenčno prednost na trgu, in jih je družba Mobitel d.d. tudi pravilno označila kot poslovno skrivnost.
Še toliko bolj to velja za podatek o ceni, ki jo je družba Mobitel d.d. dosegla s pogodbenim odnosom z enim izmed svojih poslovnih partnerjev. Ta podatek nedvomno lahko razkrije konkurenčne prednosti družbe, saj kaže na njena pogajalska izhodišča, ceno, ki jo dosega v posameznem segmentu storitev ali prodaje blaga, in na druge podatke, ki bi ostalim subjektom na trgu lahko razkrili prednosti, ki jih ima na trgu v razmerju do konkurentov. Zato Pooblaščenka zaključuje, da ti podatki imajo status poslovne skrivnosti.
Opozoriti je potrebno, da so javno objavljeni zgolj podatki družbe Mobitel d.d. o celotnih prihodkih, ne pa tudi prihodki na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij in tudi ne prihodki, ki jih je prejela družba Mobitel d.d. od posameznih poslovnih partnerjev. Celo v primeru objave prihodkov v skladu z določili ZGD, ta zakon ne zahteva objave prihodkov strukturiranih s prihodki iz naslova posameznih poslovnih odnosov oz. po posameznih virih dohodkov glede na subjekt prihodka. Struktura prihodkov z vštetimi ali brez vštetih prihodkov po kriteriju, ki je vezan na poslovne partnerje, je podatek, ki predstavlja poslovno skrivnost in je bil tudi ustrezno označen kot poslovna skrivnost.
Pooblaščenka je na koncu presojala še ali so poslovna skrivnost podatki o deležu družbe Mobitel v obdobju od 1. 7. 2001 do 30. 6. 2002 na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij.
Pooblaščenka je ugotovila, da je ta podatek že javen. Z njim se je mogoče seznaniti na spletni strani organa http://www.atrp.si/1pred/dat/LETNO_POROCILO_ATRP-2002.pdf. V letnem poročilu organa za leto 2002 na strani 10, v poglavju Trg mobilnih javnih radijskih storitev je zapisano, da je organ v letu 2002 določil status operaterja s pomembno tržno močjo za področje mobilnih javnih radijskih storitev družbama Mobitel in Si.mobil.
Vir: http://www.atrp.si/1pred/dat/LETNO_POROCILO_ATRP-2002.pdf , na dan 17. 12. 2004.
Podatek je bil in je še javno objavljen, zato je dobil status javnosti oz. izgubil status varovanega podatka. Podatek, ki je javen, ne more biti opredeljen kot poslovna skrivnost. Temeljni predpogoj za to, da je podatek lahko opredeljen kot poslovna skrivnost je, da podatek ni znan javnosti oz. fizičnim ali pravnim osebam izven kroga tistih, ki imajo v skladu s poslovno politiko določene gospodarske družbe dostop do poslovnih skrivnosti.
Pooblaščenka zaradi ugotovitve dejstva, da je podatek že javen in da je torej izgubil status poslovne skrivnosti, ni dodatno presojala, ali bi obravnavani podatek sploh lahko opredelili kot poslovno skrivnost.
Zaradi navedenega Pooblaščenka ugotavlja, da omenjeni podatek ne predstavlja več poslovne skrivnosti in zato ne sodi med izjemo, ki jo določa 2.tč. 6. člen ZDIJZ.
Pooblaščenka je nato ocenjevala še podatek o celotnem prihodku družb Mobitel d.d., Si.Mobil d.d., Western Wireless International d.o.o. in Debitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij v obdobju med 1. 7. 2001 in 30. 6. 2002. Pooblaščenka je presodila, da bi z razkritjem tega podatka, ki obsega delež podjetja Mobitel d.d. in ostalih, zajetih v to skupno vsoto, na podlagi enostavnega izračuna lahko prišli do podatkov, za katere je Pooblaščenka presodila, da predstavljajo poslovno skrivnost. Zato je tudi ta podatek šteti za poslovno skrivnost. Pooblaščenka ugotavlja, da ni javno objavljenega podatka o prihodku vseh teh družb skupaj na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij v obdobju med 1. 7. 2001 in 30. 6. 2002, je pa objavljen skupni prihodek družb, ki opravljajo mobilne storitve, kar pa ni identičen pojem pojmu prihodka na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij. Organ uporablja v svojih dokumentih oba pojma, tako da iz tega verjetno izhaja, da gre za različne vsebine, zajete v posameznih pojmih.
Tiste dele dokumentov, ki vsebujejo podatke, ki predstavljajo upravičeno izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, mora organ iz dokumenta izločiti. Prosilcu se mora torej v primeru, da zahtevani dokumenti vsebujejo upravičene izjeme v skladu s 6. členom ZDIJZ, zagotoviti delni dostop. 7. člen ZDIJZ določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta.
Pooblaščenka ob tem izrecno opozarja, da mora organ omogočiti posredovanje fotokopij zahtevane informacije javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03; v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Ugotoviti je potrebno, da je zahtevano informacijo mogoče izločiti iz odločbe, saj informacije oziroma podatka ni mogoče razbrati iz drugih informacij v odločbi.
Organ mora zato posredovati odločbo z zabrisanimi podatki kot sledi.
1. Tretji odstavek od spodaj navzgor, na strani tri se glasi:
»Iz podatkov, ki jih je ATRP prejela od družb Mobitel d.d., Si.mobil d.d., Western Wireless International d.o.o. in Debitel d.d., izhaja, da je celoten prihodek na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij v obdobju od 01. 07. 2001 do 30. 06. 2002 znašal ….SIT.«
2. Predzadnji odstavek na strani tri se glasi:
»Družba Mobitel, d.d. je v dopisu, ki je knjižen pod št. 300-47/2002/18 z dne 23.10.2002, navedla, da je imela v omenjenem obdobju prihodek v višini..…«
3. Pooblaščenka ugotavlja, da se v zadnjem odstavku na strani tri odločbe nahaja podatek o tem, s kom posluje družba Mobitel d.d., na podlagi kakšne pogodbe in kolikšen je znesek, ki ga je družba Mobitel zaslužila na podlagi te pogodbe. Tudi ti podatki so poslovna skrivnost, saj do sedaj niso bili javno objavljeni, poleg tega pa objave teh podatkov tudi ne zahteva noben zakon. Organ mora posredovati navedeni odstavek odločbe na način, da se iz njega izločijo podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost.
Zadnji odstavek na tretji strani se mora tako po izločitvi podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, glasiti: »Ker družba Debitel d.d. opravlja storitve po mobilnem javnem radijskem omrežju družbe Mobitel d.d., je ATRP pri določitvi višine prihodka družbe Mobitel d.d., upoštevala tudi prihodek družbe Mobitel d.d. na podlagi pogodbe (Service Provider Contract 30. 7. 1998) z družbo Debitel d.d., ki je v omenjenem obdobju znašal….....«
4. Na četrti strani obravnavne odločbe je v prvem odstavku naveden prihodek družbe Mobitel d.d., ki predstavlja poslovno skrivnosti. Odstavek se mora po izbrisu poslovnih skrivnosti glasiti:
»Iz vsega navedenega izhaja, da je imela družba Mobitel d.d. v obdobju 01. 07. 2001 do 30. 06. 2002 na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij v Republiki Sloveniji prihodke v višini.…. SIT.«
Pooblaščenka je nato presojala, če je morda lahko kot poslovno skrivnost šteti tudi podatek, komu je organ poslal vprašalnike, na podlagi katerih je določil OPTM. Presojala je tudi, ali bi morda poslovno skrivnost lahko predstavljal še podatek o tem, katera družba opravlja storitve po mobilnem javnem radijskem omrežju družbe Mobitel d.d.
Odločba v zadnjem odstavku na prvi strani vsebuje podatek, da je organ poslal prirejen vprašalnik tudi družbi, ki opravlja storitve po mobilnem javnem radijskem omrežju družbe Mobitel d.d. Pooblaščenka ugotavlja sledeče: Čeprav ta podatek morda ima znake, na podlagi katerih bi ga lahko po vsebini uvrstili med poslovne skrivnosti, le ti ne morejo biti več poslovna skrivnost, saj so bili javno objavljeni. Podatek je objavljen na spletni strani http://www.atrp.si/2akt/1akt.html. Organ je v obvestilu, ki ga je objavil dne 28.11.2002, v rubriki Obvestila - sporočila za javnost, pod naslovom »MOBITEL in SI.MOBIL operaterja s pomembno tržno močjo«, zapisal: »Komisija, ki jo je Agencija posebej imenovala v ta namen, je julija letos poslala vprašalnike z zahtevo po podatkih vsem operaterjem, ki opravljajo mobilne javne radijske storitve prek lastnih omrežij na podlagi dovoljenj; to je družbam Mobitel, Si.mobil in Western Wireless International. Za pridobitev dodatnih podatkov je poslala prirejena vprašalnika tudi družbi Debitel, ki opravlja storitve prek Mobitelovega omrežja, ter Telekomu Slovenije, da je lahko analizirala in primerjala podatke o medomrežnih povezavah.«
V objavi tega podatka v odločbi, ki je predmet zahteve, je navedena tudi številka odločbe, ki jo je izdal organ ob ugotovitvi tega stanja. Številka odločbe o dejstvu, ki je že znano, ni poslovna skrivnost, saj ne izpolnjuje z zakonom predpisane lastnosti. Zato je javen tudi celotni zadnji odstavek na prvi strani odločbe, ki vsebuje navedeni podatek.
Podatki, ki so navedeni v zahtevani odločbi, o tem komu ter zakaj je organ poslal vprašalnike za določitev OPTM, so že javni, kar torej pomeni, da ne morejo več biti poslovna skrivnost.
II. Pooblaščenka je nato presojala odločbo organa št. 300-59/2003/31 z dne 23.12.2003.
Pooblaščenka ugotavlja, da so v odločbi, izdani družbi Mobitel d.d., št. 300-59/2003/31, podatki, ki jih je družba Mobitel d.d. opredelila kot poslovno skrivnost. Podatek, ki bi lahko predstavljal poslovno skrivnost, je po oceni Pooblaščenke podatek o prihodku družbe Mobitel d.d. Organ je v odločbi navedel, da je operaterjem posredoval vprašalnik, v katerem je ugotavljal obseg celotnih prihodkov v obdobju od 1. 7. 2002 do 30. 9. 2003. V prihodkih je organ upošteval tudi prihodke iz naslova prodaje terminalske opreme, upoštevajoč, da ponudba terminalske opreme vpliva na pridobivanje naročnikov in torej tudi na tržni delež.
V odločbi je naveden tudi podatek o prihodku, ki ga je družba Mobitel d.d. prejela na podlagi pogodbe s svojim poslovnim partnerjem. Na podlagi tega je organ za časovno obdobje, ki ga je določil, podal končni prihodek družbe Mobitel d.d. V dokumentu se nahaja tudi delež družbe Mobitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij. Poleg tega se v dokumentu nahaja tudi podatek o celotnem prihodku družb Mobitel d.d., Si.Mobil d.d., Western Wireless International d.o.o. in Debitel d.d. na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij.
Tudi v tej odločbi je navedena družba, ki opravlja storitve po mobilnem javnem radijskem omrežju Mobitela d.d., in dejstvo, da je tudi ta družba prejela prirejen vprašalnik. Ta podatek je vsebovan v petem odstavku na strani dve obravnavane odločbe. Tudi v tem primeru velja, da je ta podatek javen, saj je bil že javno objavljen. Podatek je objavljen na spletni strani http://www.atrp.si/2akt/1akt.html. Podatek torej, katera družba, ki je navedena v obravnavani odločbi, opravlja storitve po mobilnem javnem radijskem omrežju družbe Mobitel d.d., na podlagi ugotovitvene odločbe št. 330-144/2002-5 z dne 10.10.2002, je že bil javno objavljen. Zato je treba v delu zahteve, ki se nanaša na ta del odločbe, v celoti slediti obrazložitvi, ki je bila podana v obrazložitvi te odločbe k zahtevi po dokumentu št. 300-47/2002/22 z dne 27.11.2002.
Glede celotnega prihodka družbe Mobitel d.d. v obdobju od 1. 7. 2002 do 30. 9. 2003, pooblaščenka ugotavlja, da podatek o tako strukturiranem prihodku družbe Mobitel d.d. ni nikjer javno objavljen.
Pooblaščenka je ugotovila, da so bili večkrat javno objavljeni podatki o prihodku družbe Mobitel d.d. za različna obdobja, nikoli pa ni bil objavljen podatek o prihodku družbe Mobitel d.d. na način in za obdobje kot ga strukturira organ na podlagi vprašalnika.
Pooblaščenka opozarja, da tudi ni zakonske obveznosti za javno objavo takšnega podatka. Družbe so v skladu s 55. členom ZGD dolžne objavljati letna poročila in konsolidirana letna poročila, ki pa ne vsebujejo podatka v obliki kot ga je podala družba na zahtevo organa, temveč zgolj podatke za tekoče leto.
Organ je v letnem poročilu za leto 2003 opredelil delež prihodkov mobilnih storitev na telekomunikacijskem trgu za obdobje 2002 v višini 139,1 milijard SIT. Pooblaščenka ugotavlja, da ta prihodek ni identičen prihodku, ki ga je organ navedel v odločbi, saj gre očitno za izračun prihodka vseh anketiranih na podlagi časovne strukture, ki jo je zahteval organ.
Ta podatek je zato po oceni Pooblaščenke potrebno šteti kot poslovno skrivnost (družba Mobitel d.d. ga tudi je opredelila kot poslovno skrivnost), saj bi lahko vplival na konkurenčni položaj družbe. Podatek namreč kaže na delež prihodka, ki ga družba pridobi iz določenega segmenta njenega poslovanja, kar je za konkurenčna podjetja lahko prednost, če bi zanj izvedeli.
Na podlagi ugotovljenih dejstev je Pooblaščenka še presodila, da je podatek o prihodku na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij, ki ga je družba Mobitel d.d. dosegla na podlagi svojega poslovnega sodelovanja s poslovnim partnerjem, ki je naveden v odločbi, poslovna skrivnost. Opozoriti je potrebno, da so javno objavljeni zgolj podatki družbe Mobitel d.d. o celotnih prihodkih, ne pa prihodki, ki jih je prejela družba Mobitel d.d. od posameznih poslovnih partnerjev. Celo v primeru prihodkov, katerih objavo zahteva ZGD, ta ne zahteva objave podatka prihodkov strukturiranih po prihodkih iz naslova posameznih poslovnih odnosov oz. po posameznih virih dohodkov glede na subjekt priliva. Struktura prihodkov z vštetimi ali brez vštetih prihodkov po kriteriju, ki je vezan na poslovne partnerje, je podatek, ki predstavlja poslovno skrivnost, in je bil tudi ustrezno označen kot poslovna skrivnost.
Pooblaščenka je nato presojala, če so poslovna skrivnost tudi podatki o deležu družbe Mobitel v obdobju od 1. 7. 2002 do 30. 9. 2003 na področju telekomunikacijskih storitev mobilnih javnih radijskih omrežij.
Pooblaščenka je ugotovila, da je ta podatek javen. Podatek je mogoče prebrati na spletni strani organa http://www.atrp.si/1pred/dat/LETNO_POROCILO_ATRP_2003_08_03_2004.pdf.
Letno poročilo organa za leto 2003, na strani 12, v poglavju Mobilne javne radijske storitve navaja podatek o deležu prihodkov mobilnih operaterjev za obdobje med 1. 7. 2002 do 30. 6. 2003. Iz poglavja, v katerem se podatek nahaja, je jasno razvidno, da poročilo obravnava prihodke mobilnih operaterjev na področju mobilnih javnih radijskih storitev.
Vir: http://www.atrp.si/1pred/dat/LETNO_POROCILO_ATRP_2003_08_03_2004.pdf, na dan 17. 12. 2004.
Podatek je tako bil javno objavljen in je zato dobil status javnosti oz. izgubil status varovanega podatka. Podatek, ki je javen, kot že rečeno, ne more biti opredeljen kot poslovna skrivnost.
V ostalem je obrazložitev enaka kot v obrazložitvi v prvem odstavku pod grafom na strani 9.
Pooblaščenka je na koncu ocenjevala še podatek o celotnem prihodku družb Mobitel d.d., Si.Mobil d.d., Western Wireless International d.o.o. in Debitel d.d. na področju telekomunikacijskih storitev mobilnih javnih radijskih omrežij v obdobju med 1. 7. 2002 in 30. 9. 2003.
Pooblaščenka je ponovno presodila, da bi z razkritjem tega podatka, ki obsega delež podjetja Mobitel d.d. in ostalih, zajetih v to skupno vsoto, na podlagi enostavnega izračuna lahko prišli do podatkov, za katere Pooblaščenka ocenjuje, da predstavljajo poslovno skrivnost. Zato je tudi ta podatek šteti za poslovno skrivnost. Pooblaščenka zaključuje, da ni javno objavljenega podatka o prihodku vseh teh družb skupaj na področju storitev mobilnih javnih radijskih omrežij v obdobju med 1. 7. 2002 do 30. 9. 2003, je pa objavljen skupni prihodek družb, ki opravljajo mobilne storitve, kar pa ni identičen pojem vsebini področja storitev mobilnih javnih radijskih omrežij.
Organ uporablja v svojih dokumentih različne pojme, tako da iz tega izhaja, da gre očitno za različne vsebine, zajete v obravnavne pojme.
Pooblaščenka meni, da je na podlagi 7. člena ZDIJZ potrebno omogočiti delen dostop v podatke in v skladu s 16. členom Uredbe iz odločbe izbrisati podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost.
Ugotoviti je potrebno, da je zahtevane informacijo mogoče izločiti iz odločbe, saj informacije oziroma podatka ni mogoče razbrati iz drugih informacij v odločbi.
Organ mora zato posredovati odločbo z zabrisanimi podatki kot sledi.
1. Četrti odstavek na strani tri se glasi:
»Družba Mobitel, je v poslanem dopisu, ki je knjižen pod št. 300-59/2003/23 z dne 14. 11. 2003 navedla, da je imela v obdobju od 01. 07. 2002 do 30. 09. 2003 prihodek v višini ....SIT.«
2. Peti odstavek na strani tri:
»Ker družba Debitel d.d. opravlja storitve po mobilnem javnem radijskem omrežju družbe Mobitel d.d., je ATRP pri določitvi višine prihodka družbe Mobitel upoštevala tudi prihodek na podlagi pogodbe (Service Provider Contract, z dne 30.7.1998) z družbo Debitel d.d., ki je v omenjenem obdobju znašal…….in je vključen v prihodek družbe Mobitel, naveden v prejšnjem odstavku.«
3. Šesti odstavek na strani tri se glasi:
»Iz podatkov, ki jih je ATRP prejela od družb Mobitel, Si.Mobil in Western Wireless International, izhaja, da je celoten prihodek na področju telekomunikacijskih storitev javnih radijskih omrežij v obdobju od 01. 07. 2002 do 30. 09. 2003 znašal….SIT.«
Pooblaščenka na koncu še opozarja, da odločbe, sklepi ali druge odločitve organov, ki v imenu države Republike Slovenije podeljujejo določene pravice ali ugotavljajo določene obveznosti, ki iz takšnih odločitev izhajajo, morajo biti javne, vsaj v tistem delu navedenih dejstev, ki so bili podlaga za podelitev določene pravice ali ugotovitve, da ima stranka določne obveznosti. V tej konkretni odločbi Pooblaščenke je takšen podatek zagotovo odstotek, na podlagi katerega organ določa operaterja s pomembno tržno močjo.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenka odloča, da zahtevana dokumenta sta informaciji javnega značaja. Organ mora prosilcu posredovati fotokopije odločb izdanih družbi Mobitel d.d. št. 300-47/2002/22 in št. 300-59/2003/31. Pri tem mora iz teh dokumentov izločiti podatke, ki predstavljajo izjeme v skladu s 6. členom ZDIJZ. Izločiti mora torej podatke, za katere je Pooblaščenka presodila, da predstavljajo poslovno skrivnost. Organ mora torej na podlagi 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Dostop se omogoči na način, ki je opisan v obrazložitvi odločbe.
Organ je dolžan takoj po tem, ko bo prosilec prejel odločbo Pooblaščenke, posredovati fotokopije dokumentov tako, kot je odločeno s to odločbo. Ker ZUP v tretjem odstavku 282. člena določa, da odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki, Pooblaščenka organ opozarja, da bo ta odločba postala izvršljiva v skladu z navedeno določbo.
Pooblaščenka je izpodbijano odločbo in ravnanje organa odpravila na pritožbo in sama odločila na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.