Prosilec - Javni zavod RTV Slovenija
+ -Številka: 021-52/2005/5
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ..., (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Javnega zavoda RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št.: ZKD-3184/04 z dne 17.11.2004, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja), izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni izročiti fotokopijo dokumenta z naslovom:
Predlog za izplačilo honorarja, datum predloga 30.3.2005, oznaka pogodbe 2-B-2-2250-21908, str. mesto 1022608, vrsta stroška 2250 za honorarnega sodelavca Petra Mlakarja, v katerem je dolžan izbrisati:
- naslov stalnega prebivališča,
- davčno številko,
- kolono Davčni zavezanec,
- številko TRR-ja in
- naslov intranetnega strežnika na dnu dokumenta.
OBRAZLOŽITEV:
Dne 4.4.2005 je prosilec na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu pošlje fotokopijo dokumenta, v katerem se nahaja informacija o višini honorarja, ki ga je dobil Peter Mlakar za svojo TV kolumno v oddaji Studio City z dne 21.3.2005 kot sodelavec te redakcije.
Organ je prosilcu z odločbo dne 6.5.2005 zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je zapisal, da se zahtevana informacija nanaša izključno na pridobitev podatka o znesku honorarja, ki ga je prejela individualizirana fizična oseba za svojo kolumno v TV oddaji. Organ je nadalje navedel, da je zahtevani podatek v 3. točki 6. člena ZDIJZ opredeljen kot osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
V skladu z ZDIJZ se je prosilec dne 9.5.2005 pritožil na izdano odločbo, s katero mu je organ zavrnil dostop do zahtevane informacije. V njej je navedel, da kot redni plačnik RTV prispevka tudi osebno prispeva določen znesek za honorarje, ki jih iz tega naslova prejema Peter Mlakar, zato meni, da je upravičen do podatka o višini teh honorarjev.
Dne 18.5.2005 je organ Pooblaščencu odstopil pritožbo. Ker v spis v skladu z 245. členom ZUP organ ni priložil vseh dokumentov, ki so predmet zadeve, ga je Pooblaščenec dne 23.5.2005 pozval, naj mu nemudoma dostavi dokument, v katerem se nahajajo zahtevani podatki. Dne 7.6.2005 je organ manjkajoči dokument Pooblaščencu dostavil.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (Uradni list RS št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju ustava) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja predstavlja ZDIJZ, ki v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani podatki nahajajo v obliki dokumentov, s katerimi razpolaga organ- pogodbe s posameznimi svetovalci, odredbe o izplačilu proračunskih sredstev posameznim svetovalcem, itd., se nahajajo v pisni obliki, torej v obliki dokumentov, ki se nahajajo v posesti organa.
Delovno področje organa je definirano v 1. členu Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94, v nadaljevanju ZRTVS) in določa, da je Radiotelevizija Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom, ter druge dejavnosti, v skladu z zakonom in statutom. Podrobneje naloge zavoda določa še 3. člen ZRTVS, med njimi so kakovostne in raznovrstne informativne, kulturne, izobraževalne in razvedrilne vsebine, kamor sodi tudi oddaja Studio City.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilu 1. in 3. člena ZRTVS, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Ker se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o višini honorarja, ki ga je za svoj prispevek prejel avtor Peter Mlakar, gre tudi v tem delu za izvorno povezanost z delovnim področjem organa in zato zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacijo javnega značaja, saj se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa.
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočitvi uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). ZDIJZ tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Načelo odprtosti je v pravni red Evropske unije uvedla Amsterdamska pogodba (97/C 340/01), ki v 1. členu določa, da se odločitve organov EU sprejemajo 'čimbolj odprto in kar v najtesnejši povezavi z državljani'. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakona, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov. V praksi to pomeni, da mora organ, četudi presodi,da gre za izjeme od splošnega načela dostopnosti informacij javnega značaja, te izjeme tolmačiti čimbolj ozko in restriktivno.
Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Prva omogoča državljanom, da spoznajo vsebine aktov javne uprave in na ta način veliko bolj enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odločitev javne uprave, omogoča jim torej aktivno participacijo v javni politiki. Druga pa omogoča državljanom nadzor nad pravilnostjo dela javne uprave, zato lahko preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Podobne elemente lahko prenesemo v širši javni sektor, kamor sodijo tudi javni zavodi.
3. Izjema po 3. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od dostopa. Določba 1. odst. 6. člena ZDIJZ zato taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugimi tudi, ko gre na primer za podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tč. 3).
Organ je svojo odločbo v zavrnilnem delu oprl na izjemo iz 3. točke 6. člena ZDIJZ, da naj bi torej zahtevani podatki predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ zaključuje, da gre pri zahtevanih podatkih za osebne podatke v smislu 1. in 2. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij. Takšno stališče zastopajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, cit.: 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72). Dostop javnosti je dopusten, interes javnosti pa izražen vedno, kadar gre za porabo proračunskega denarja in obenem ne pomeni nedopustnega posega v zasebnopravno sfero.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede opredelitve osebnega podatka pa sama navedba imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka(npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), namreč še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
Po oceni Pooblaščenca je Peter Mlakar določljiva oseba tudi brez drugih podatkov, saj nastopa na televiziji in je javno prepoznaven avtor, nenazadnje tudi zaradi sodelovanja v znani in pomembni slovenski glasbeni skupini. Kot je bilo že obrazloženo, pa je v tej zadevi potrebno upoštevati, da podatek o izplačilu honorarja predstavlja podatek o porabi javnih sredstev. ZDIJZ namreč v 3. odstavek 6. člena določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Da gre pri poslovanju organa za javna sredstva, potrjuje 15.b. člen ZRTVS, ki določa, da za Radiotelevizijo Slovenija veljajo določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 z novelami, v nadaljevanju ZJF) enako kot za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Organ kot javni zavod, katerega ustanovitelj je država, po ZJF sodi med posredne proračunske uporabnike (glej 6. člen). Na tej podlagi je Pooblaščenec zaključil, da osebnega imena Peter Mlakar pri zahtevanem dokumenta ni dovoljeno izbrisati, saj ne gre za izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
Javni zavod RTV v celotnem delu poslovanja izvaja javno službo in se njegova dejavnost ne prepleta z zasebno, kar bi lahko predstavljajo takšno dejavnost, ki bi bila v celoti izločena iz dometa ZDIJZ. Na podlagi 1. odst. 1. čl. ZDIJZ so namreč izvajalci javnih služb zavezani k posredovanju informacij javnega značaja le v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe, ne pa v delu, ko lahko opravljalo gospodarsko dejavnost zasebnopravne narave.
Pooblaščenec je na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti izpodbijane odločbe med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti tudi, ali zahtevani podatek predstavlja kakršno koli drugo izjemo. V tem primeru je bilo potrebno oceniti, ali je podana izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo določa podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnosti v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V to smer izveden preizkus je pokazal, da izplačevanje avtorskih honorarjev ne more predstavljati izjeme, ki bi jo morda lahko zajeli v segment poslovne skrivnosti po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah Uradni list RS, št. 30/1993 s spremembami), saj mora javni zavod v vseh delih poslovanja delovati pregledno in javno, kot to zahteva tudi 25. člen ZRTVS, ki določa, da je poslovanje RTV Slovenija javno, kar pomeni, da mora biti pregledno poslovanje v segmentu pridobivanja sredstev in izplačevanja le teh. Preglednost poslovanja torej zajema tudi tisti del, ko RTV Slovenija pridobiva sredstva za ustvarjanje, pripravljanje, oddajanje in razširjanje programov z oglaševanjem in objavljanjem drugih plačanih obvestil, sponzoriranjem in iz drugih virov (14. člen ZRTVS), kar je vir, ki ni vezan na prispevek za programe (t.i. RTV naročnina), ki ga določa država, in ni vezan na sredstva iz državnega proračuna. Vse tri postavke pa so vir pridobivanja sredstev, torej na odhodkovni strani tudi vir za izplačevanje avtorskih honorarjev, kar sodi v preglednost odhodkov, torej pregledno izplačevanje obveznosti, ki jih ima organ do vseh ustvarjalcev programa.
Poslovno poročilo in zaključni račun organa se morata objaviti v skladu s Statutom javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija (Uradni list RS, št. 66/1999) v Uradnem listu, gre torej za javno dostopen dokument. Da javnost lahko preveri korektnost in verodostojnost teh dveh dokumentov, mora imeti možnost preveriti vsako posamezno postavko, ki je zajeta v oba dokumenta, kar pomeni, da lahko preveri prav vse dokumente, ki so bili podlaga za vpis v prav vsako posamezno postavko. V poslovnem poročilu za leto 2004, ki je objavljen na spletni strani http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=static&c_menu=1112953579&tokens=poslovno%20poročilo, avtorske honorarje nezaposlenih sodelavcev najdemo v postavki Stroški materiala in storitev.
4. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Drugi podatki o Petru Mlakarju niso relevantni za porabo javnih sredstev in zato niso prosto dostopni, zato je pri tem potrebno opozoriti na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
Ker torej zahtevani dokument vsebuje še druge podatke, vezane na ime oziroma osebo Peter Mlakar, Pooblaščenec opozarja še na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa. 7. člen tako določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (rojstni datum, izobrazba, EMŠO, domači naslov,…) je organ torej dolžan omogočiti (le) delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 115/03, v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ na dokumentu z imenom Predlog za izplačilo honorarja, datum predloga 30.3.2005, oznaka pogodbe 2-B-2-2250-21908, str. mesto 1022608, vrsta stroška 2250 za honorarnega sodelavca Petra Mlakarja v drugi vrstici prvega okvirja izbrisati naslednje podatke: naslov stalnega prebivališča, davčno številko, kolono Davčni zavezanec in številko TRR-ja.
Pooblaščenec je odločil tudi, da imen zaposlenih v organu, ki se prav tako nahajajo na dokumentu, ni potrebno brisati, saj gre za javne uslužbence, ki so odgovorni za pravilnost izplačila, v skladu z že zapisanim v točki 2. te obrazložitve pa tudi (razen pri dveh osebah, kot bo obrazloženo v nadaljevanju) ne gre za določljive osebe, saj zgolj ime in priimek ne omogočata razpoznavnosti. Da gre za javne uslužbence, določa 1. člen Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002 s spremembami), ki pravi, da je javni uslužbenec vsak posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa po tem zakonu sestavljajo med drugimi tudi javni zavodi, kamor sodi organ. Poleg tega gre za podatke, ki so povezani ne le s porabo javnih sredstev, temveč tudi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato ne gre za pred dostopom zavarovano izjemo (prim. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ).
Dve osebi poleg Petra Mlakarja sta na zahtevanem dokumentu določljivi in sicer Tanja Starič in Kaja Jakopič. Tanja Starič je kot odgovorna urednica Informativnih programov vedno v skladu s 23. členom Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001 s spremembami) z imenom in priimkom navedena v impresumu vsake oddaje, ki sodi v njeno uredništvo, prav tako Kaja Jakopič, ki je urednica oddaje Studio City. Njuni imeni se torej redno objavljata v medijih in s tem dokumentom ne bi razkrili ničesar, kar javnosti že ne bi bilo znano. Poleg tega tudi v tem primeru velja, da gre za podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in da iz tega razloga izjema v smislu varstva osebnih podatkov ni podana.
Na dnu dokumenta je potrebno izbrisati tudi naslov strežnika, kjer se ta dokument nahaja, ker gre za intranetni strežnik organa, do katerega nezaposleni nimajo dostopa. Čeprav dostop do dokumenta z interneta ni možen, ker se strežnik ne odzove in ne omogoči dostopa na zapisano stran, v izogib računalniškim zlorabam Pooblaščenec ta podatek smatra za podatek, ki ustreza določilu 11. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da je izjema od prostega dostopa, ko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, lahko tudi podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Razkritje tega podatka bi brez dvoma lahko povzročilo motnje v poslovanju, če bi nepooblaščeni vstopali na obravnavano intranetno stran.
Pooblaščenka je izpodbijano odločbo in ravnanje organa odpravila na pritožbo in sama odločila na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v dveh izvodih, priložiti pa ji je potrebno tudi to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka