Območna zveza veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Komenda - Upravna enota Kamnik
+ -Številka: 021-36/2005/4
Kategorije: Osebni podatek
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Komenda, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, ki jo zastopa ……. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5.4.2005, zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Upravne enote Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik (v nadaljevanju organ), opr. št. 090-2/2005 z dne 25.3.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba z dne 5.4.2005 se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je z zahtevo z dne 18.3.2005, poslane po elektronski pošti, od organa zahteval seznam oseb, katerim je bil podeljen status veterana vojne za Slovenijo. Ker je predsedstvo občinske organizacije sprejelo sklep o izvedbi akcije za povečanje članstva, z evidenco pa razpolaga organ, prosilec od organa zahteva seznam veteranov VMO in veteranov OPNZ, najbolje oba v elektronski obliki. Prosilec bi seznam uporabil izključno za namene obveščanja veteranov o možnosti vključitve ZVVS in o programu dejavnosti občinske organizacije.
Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu (v nadaljevanju uradna oseba), je z odločbo 090-2/2005 z dne 25.3.2005, na podlagi 3. točke 6. člena ZDIJZ, prosilčevo zahtevo kljub navedbi delne zavrnitve, s tem da je prosilcu posredovala le skupno število v evidenco pri organu vpisanih vojnih veteranov, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljali dolžnost pri obrambi Republike Slovenije, zahtevo dejansko v celoti zavrnila. Organ pojasnjuje, da je prosilec kot zakoniti zastopnik društva, svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja poslal v elektronski obliki brez varnega elektronskega podpisa, pri čemer zahteva ni bila poslana na uradni elektronski naslov upravne enote, prosilec pa tudi ni izrecno navedel, da želi, da se njegova zahteva obravnava kot pisna. Organ sicer navaja, da je iz omenjenih razlogov prosilčevo zahtevo obravnaval kot ustno, vendar pa iz izdane odločbe in iz dopisa organa št.: 090-3/2005 z dne 8.4.2005 izhaja, da je prosilčevo vlogo dejansko štel za pisno in jo kot tako tudi obravnaval. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da na podlagi 31. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS št. 63/95 s spremembami, v nadaljevanju ZVV) evidence vojnih veteranov vodijo in vzdržujejo upravne enote, uporablja in hrani pa jih ministrstvo zaradi opravljanja nalog v skladu z zakonom. Po določilu 30. člena zakona evidence vojnih veteranov vsebuje več osebnih podatkov (ime in priimek vojnega veterana in njegovega zakonitega zastopnika, državljanstvo, EMŠO, rojstne podatke, prebivališče, vrsto vojnega veterana in čas, ki je bil podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, dokument, ki je podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, z navedbo številke, datuma in organa, ki ga je izdal, podatke o vrsti in obsegu pravic po tem zakonu). Organ sme na podlagi 10. člena Pravilnika o zbirkah podatkov (Uradni list RS št. 26/96) osebne podatke iz evidence posredovati drugim uporabnikom samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve upravičenca, na katerega se nanašajo. Uporabniki pa morajo navesti tudi pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov. Določbo, da gre v primerih evidence vojnih veteranov za osebne podatke, vsebuje tudi Skupni katalog informacij javnega značaja upravnih enot, z opisanim postopkom pridobivanja podatkov. Nadalje organ ugotavlja, da je zahtevana informacija osebni podatek v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1), po katerem je osebni podatek dovoljeno obdelovati, kar nedvoumno vključuje tudi njegovo sporočanje, le pod pogojem, da je obdelava osebnih podatkov določena z zakonom ali v primeru, ko ima oseba, ki osebne podatke obdeluje, pisno privolitev posameznika za objavo. V nadaljevanju odločbe organ zavrača dostop do zahtevane informacije na podlagi 3. točke 6. člena ZDIJZ, saj bi razkritje zahtevane informacije pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po določilih ZVOP-1, kar organ še posebej dokazuje z v nadaljevanju izvedenim tridelnim testom, obenem pa poudarja tudi, da za razkritje podatkov ni izkazan niti potreben prevladujoč javni interes. Organ je zato zahtevi ugodil le delno in sicer tako, da je navedel le število vojnih veteranov, medtem ko je zahtevo v delu, ki se nanaša na osebne podatke, iz zgoraj navedenih razlogov zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, je prosilec vložil pritožbo z dne 5.4.2005. Pritožnik navaja, da je po določilu 26. člena ZVV, izkaznica vojnega veterana javna listina in torej dostopna tudi organizaciji vojnih veteranov. Navaja tudi, da 9. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če to določa zakon, z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Pritožnik navaja, da osebna privolitev posameznika ni nujno samo pisna privolitev posameznika. Pritožnik navaja, da je po določilu 14. točke 6. člena ZVOP-1 osebna privolitev posameznika prostovoljna izjava volje, da se njegovi osebni podatki lahko obdelujejo za določen namen in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po določilih ZVOP-1; privolitev posameznika pa je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev. 16. točka 6. člena ZVOP-1 pa določa, da je ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika, ustna ali s telekomunikacijskim ali drugim ustreznim sredstvom ali na drug ustrezen način dana privolitev, iz katere je mogoče nedvoumno sklepati na posameznikovo privolitev. Glede na navedeno pritožnik zatrjuje, da so veterani vojne za Slovenijo 1991 v postopku pridobitve statusa veterana dali ustno privolitev za obdelavo in posredno tudi za posredovanje podatkov, če je bil postopek voden v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi. Rezultat zakonitega vodenja postopka je izdelava javne listine. 19. člen ZVOP-1 določa ravnanje organa, ki zbira podatke in oblikuje zbirko podatkov. Po določilu 19. člena mora upravljavec osebnih podatkov, če se ti zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, posamezniku sporočiti podatke o upravljavcu osebnih podatkov in namen obdelave osebnih podatkov, če s temi informacijami še ni seznanjen. Če pa je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, če posameznik z njimi še ni seznanjen, zlasti pa navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov, navedbo, ali je zbiranje osebnih podatkov obvezno ali prostovoljno, informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Glede na navedeno pritožnik zaključuje, da v kolikor je uradna oseba, ki je vodila postopek priznavanja statusa vojnega veterana, postopala v skladu z določili ZUP in ZVOP-1 ter je stranko v postopku seznanila z dejstvom, da je izkaznica vojnega veterana javni dokument, gre predpostavljati, da je stranka dala tudi ustno privolitev za obdelovanje osebnih podatkov, v kar je nedvoumno šteti tudi njihovo sporočanje zainteresiranim organom, organizacijam ali posameznikom. Nedvoumno je torej in gre predpostavljati, da so vojni veterani v postopku uveljavljanja statusa, dali ustno soglasje za nadaljnje obdelovanje in posredovanje podatkov. Posredovanje podatkov veteranov veteranski organizaciji ne more povzročiti resne škode z zakonom določenemu cilju, da se ne razkrivajo osebni podatki. Z razkritjem podatkov bi posamezniku posredno dali možnost lažje vključitve v veteransko organizacijo, saj s članstvom pridobi možnost delovanja na področju socialno zdravstvenega varstva, ohranjanja razvoja zgodovinskih izročil, obnavljanju in vzdrževanju spominskih obeležij in drugih aktivnosti. Poleg navedenega pa ima prosilec tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov in urejanju vojnih grobišč.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom št.: 090-3/2005 z dne 8.4.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Zaradi razjasnitve pojmov iz zahteve, je Pooblaščenec dne 27.6.2005 pri organu opravil poizvedbo, glede pomena in definicije kratice VMO in OPNZ. Organ je pojasnil, da kratice niso določene v zakonu, pač pa se izrazi kot okrajšave uporabljajo v praksi in so izpeljane iz definicij iz 2. člena ZVV. 'VMO' pomeni smiselno 'veterani Ministrstva za obrambo', ker le-to izdaja obvestilo o statusu veterana, medtem ko 'OPNZ' pomeni 'občinski pripadniki narodne zaščite'.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu organi). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz odločbe organa, se zahtevani seznam nahaja v obliki evidence, s katero razpolaga organ. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Kot ugotavlja tudi sam organ, zahtevani dokument sicer izpolnjuje pogoje iz 4. člena ZDIJZ, saj prosilec zahteva seznam vojnih veteranov vojne za Slovenijo (v nadaljevanju veterani), ki ga organ vodi v okviru evidence vojnih veteranov. Gre torej za dokument, ki ga je izdelal organ sam in izvira iz njegovega delovnega področja. Ne glede na določbo 4. člena ZDIJZ, pa organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije v primerih, ki jih z taksativno določa 6. člena ZDIJZ in kot bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
Pojem vojnega veterana, pogoje in postopek za pridobitev statusa vojnega veterana in pravice vojnih veteranov, določa ZZV. Evidenco vojnih veteranov po določilu 31. člena ZZV (v nadaljevanju evidenca) vodijo in vzdržujejo upravne enote, pri čemer evidence po določilu 30. člena ZZV vsebujejo več osebnih podatkov (ime in priimek vojnega veterana in njegovega zakonitega zastopnika, državljanstvo, enotno matično številko občana, rojstne podatke, prebivališče, vrsto vojnega veterana in čas, ki je bil podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, dokument, ki je podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, z navedbo številke, datuma in organa, ki ga je izdal, podatke o vrsti in obsegu pravic po tem zakonu). V 5. členu ZZV določene pravice veteranov so: veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, letni prejemek, zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačna vožnja, pogrebnina in priznanje pokojninske dobe. O navedenih pravicah na prvi stopnji odločajo upravne enote (22. člen), o priznanju pokojninske dobe pa zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi potrdila o vpisu v evidenco vojnih veteranov (23. člen). Pravice se uveljavljajo na zahtevo stranke same (25. člen), sredstva za uveljavljanje in uživanje pravic pa se zagotavljajo iz državnega proračuna (33. člen).
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja in sicer na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je tudi, da prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za informacijo javnega značaja, vendar se dostop lahko zavrne zaradi ene od zakonskih izjem. Pravno irelevanten je torej izraženi namen prosilca, da želi zahtevane podatke zaradi poziva veteranov k vključitvi v konkretno društvo.
Pravno nepomembna je tudi prosilčeva navedba, da je po določilu 3. odstavka 26. člena ZZV, izkaznica vojnega veterana javna listina, iz česar prosilec izpeljuje domnevo, da je stranka dala tudi ustno privolitev za obdelovanje svojih osebnih podatkov in v kar naj bi se nedvoumno štelo tudi njihovo sporočanje zainteresiranim organom, organizacijam ali posameznikom, oziroma da javna listina omogoča svojo dostopnost prosilcu. Pooblaščenec pojasnjuje, da je pojem 'javne listine' relevanten zgolj z vidika ocenjevanja dokazov oziroma domneve resničnosti vsebine zapisanega, ne pa v smislu splošne javnosti oziroma dostopnosti zapisanega. Smiselno enake določbe glede javne listine vsebujeta dva temeljna postopkovna zakona, Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in ZUP. Vsebina javne listine tako velja za resnično, mogoče pa je dokazati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. (244. člena ZPP). Listine delimo na zasebne in javne. Javna listina je tista, ki jo izda v predpisani obliki državni organ v mejah svoje pristojnosti oziroma nosilec javnega pooblastila pri izvrševanju javnega pooblastila, ki mu je poverjen z zakonom. Za opredelitev listine kot javne so torej potrebni trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: izdati jo mora organ, izdana mora biti v okviru pristojnosti organa, izdana mora biti v predpisani obliki. Dokazna moč javnih listin je v zakonu posebej opredeljena. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Zakon torej uveljavlja praesumptio o resničnosti vsebine javne listine. Vendar pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena (3. odstavke 230. člena ZPP). Tudi po določilu 1. odstavka 169. člena ZUP je javna tista listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, in dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Da gre pri javni listini zgolj za verodostojnost oziroma resničnost napisanega in ne za splošno dostopnost do listine oziroma podatkov iz listine, izhaja tudi iz 170. in 171. člena ZUP, ki določata, da je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena. Če lahko pravna dejstva (dogodki, pravni posli itd.) vplivajo na spremembo tistega, kar je potrjeno v javni listini, je potrebno za potrebe dokazovanja priskrbeti novo javno listino.
Kot je bilo omenjeno že zgoraj, 6. člen ZDIJZ taksativno določa dvanajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot osebni podatek (tč. 3). Ker je v konkretnem primeru prosilec zahteval celoten poimenski seznam veteranov, Pooblaščenec ocenjuje, da vsekakor je izkazana izjema po določilu 3. točke 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju: ZVOP-1). ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave Republike Slovenije (UL RS št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04, v nadaljevanju: ustava) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 sicer ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. ZVOP-1 zato v 3. točki 6. člena definira obdelavo osebnih podatkov kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje, pri čemer je lahko obdelava ročna ali avtomatizirana. ZVOP-1 torej eksemplifikativno našteva možnih 19 dejanj ali ravnanj z osebnimi podatki. Obenem pa 5. točka 6. člena ZVOP-1 definira tudi zbirko osebnih podatkov, ki pomeni vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi, pri čemer je strukturiran niz podatkov tisti, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
Kljub v 5. členu ZDIJZ uzakonjenemu načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja lahko torej organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša (med drugim tudi) na 3. točko 6. člena ZDIJZ, ko gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Kljub temu, da je prosilec zahteval samo poimenski seznam oseb, ne pa tudi drugih podatkov iz evidence po določilu 30. člena ZZV (npr. naslov prebivališča, enotne matične številke občana, rojstne podatke itd.), je Pooblaščenec ocenil da bi bila možna identifikacija oziroma določljivost konkretnih oseb. Konkretno to pomeni, da gre za seznam 688 vojnih veteranov na območju Upravne enote Kamnik. Pooblaščenec pripominja, da je predvsem glede porabe proračunskih sredstev, dostop javnosti dopusten in interes javnosti izražen, da pa v konkretnem primeru ne moremo z gotovostjo trditi, da gre za porabo proračunskih sredstev glede vseh 688-ih veteranov. Status vojnega veterana, določen z odločbo pristojnega organa in izkazan z izkaznico vojnega veterana kot javno listino, še ne pomeni nujno porabo proračunskega denarja oziroma koriščenje ugodnosti, ki jih veteranom omogoča ZVV, pač pa daje veteranu samo možnost oziroma pravico do uveljavljanja z zakonom določenih ugodnosti, katere pa ni nujno, da tudi v resnici koristi oziroma uveljavlja. V zahtevanem seznamu so namreč lahko navedeni tudi veterani, ki ne koristijo ugodnosti in torej v tem delu ne gre za porabo javnih sredstev, prosilčeva zahteva pa tudi ni bila postavljena v smeri porabe proračunskih sredstev. Poimenski seznam torej predstavlja varovan osebni podatek, saj so imena na relativno majhnem področju Upravne enote Kamnik z majhnim številom prebivalcev, preveč oziroma hitro in zelo lahko določljiva. Po določilu 6. člena ZVOP-1, je namreč osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker gre kot rečeno za relativno majhen geografski prostor in relativno majhno število oseb, bi bile le-te zelo lahko ugotovljive, kar bi pomenilo poseg v zasebnost posameznika. Namen ZVOP-1 pa je prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Ne glede na navedeno zgoraj pa se po določilu 8. člena ZVOP-1 osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 pa v 9. členu še posebej določa pravne podlage za obdelovanje osebnih podatkov v javnem sektorju, kjer je podlaga za obdelavo in osebne podatke, ki se obdelujejo, lahko samo zakon oziroma se samo z zakonom lahko določi, da se določeni osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker v konkretnem primeru ni zahtevane pravne podlage, veteranska izkaznica kot javna listina pa, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, ne predstavlja domneve javnosti oziroma domneve osebne privolitve posameznika za obdelovanje osebnih podatkov, se je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Kljub irelevantnosti namena zahtevanih podatkov, je prosilec svoj namen jasno navedel. Pooblaščenec zato ne more mimo ugotovitve, da bi prosilec lahko nove člane pridobival preko javnega poziva v medijih, torej z objavo možnosti novega včlanjenja. Na ta način ne bo šlo za poseg v varovane osebne podatke, včlanjenje pa bo izvedeno povsem prostovoljno.
Pooblaščenec je zato presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 3. točko 6. člena ZDIJZ, saj se nanašajo na posameznika in kažejo na njegovo identiteto.
Interes javnosti, kot podlaga za uporabo testa sorazmernosti in s tem razkritja zahtevanih podatkov, zaradi nezatrjevane in neizkazane porabe javnega denarja, ni podan. Do porabe javnega denarja in s tem 'pravice javnosti vedeti' pride namreč v konkretnem primeru, po določilu 25. člena ZVV, le na podlagi dejanskega uveljavljanja pravic posameznega veterana, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano.
Pooblaščenec je zato na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka