Prosilec - Gorenjske lekarne
+ -Številka: 021-12/2005/10
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………………… (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 1532-1 z dne 28.01.2005, Gorenjskih lekarn, Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj, Slovenija (v nadaljevanju: organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se odločba organa št. 1532-1 z dne 28. 01. 2005 odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 8 dni posredovati fotokopijo individualne pogodbe o zaposlitvi za direktorico javnega zavoda ……….
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 24.01.2005 naslovil na organ zahtevo, da mu pošljejo fotokopijo individualne pogodbe o zaposlitvi za novo direktorico organa, ……………………….
Organ je dne 28.01.2005 izdal odločbo št. 1532-1 s katero je zahtevek prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da bi posredovanje zahtevanih podatkov predstavljalo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, je prosilec pri Pooblaščencu vložil pritožbo dne 03.02. 2005, v kateri navaja, da je od organa prejel negativno odločbo, zato prosi Pooblaščenca za ukrepanje.
Pooblaščenec je dne 09.02.2005 pritožbo na podlagi 239. čl. ZUP odstopil organu, ter ob tem v skladu z 245. čl. ZUP prosil, da organ v roku 5-ih dni od prejema zahteve dostavi spis z vsemi dokumenti, ki so bili podlaga za odločitev, med drugimi tudi fotokopijo individualne pogodbe o zaposlitvi za ………. ( kot je bilo navedeno v pritožbi prosilca z dne 03.02.2005), saj Pooblaščenec za svojo odločitev potrebuje dokumente, ki jih je po ZDIJZ zahteval prosilec.
Organ je z dopisom z dne 12.02.2005 Pooblaščencu odgovoril, da v javnem zavodu Gorenjske lekarne oseba z imenom …………………. ni zaposlena, zato zahtevane dokumentacije v zvezi z njo ne morejo posredovati.
Pooblaščenec je dne 14.02.2005 pritožbo na podlagi 239. čl. ZUP ponovno odstopil organu, ter ob tem v skladu z 245. čl. ZUP prosil, da organ v roku 5-ih dni od prejema zahteve dostavi spis z vsemi dokumenti, ki so bili podlaga za odločitev, med drugimi tudi fotokopijo individualne pogodbe o zaposlitvi za …..………….., saj Pooblaščenec za svojo odločitev potrebuje dokumente, ki jih je po ZDIJZ zahteval prosilec.
Dne 21.02.2005 je organ na naslov Pooblaščenca poslal dopis v katerem navaja, da se zahtevek za predložitev dokumentacije navedene v pritožbi prosilca izrecno nanaša na ……….., ne pa na ………., zato so mnenja, da ni nikakršne dejanske in pravne podlage za posredovanje zahtevane dokumentacije, niti podlage za ukrepanje Pooblaščenca po določbah ZDIJZ.
Na podlagi navedenega je prosilec z dopisom z dne 21.02.2005 popravil svojo pritožbo, tako da je popravil priimek direktorice organa z navedbo, da gre za ………, za katero želi prejeti fotokopijo individualne pogodbe o zaposlitvi.
Pooblaščenec je tako dne 15.03.2005 od organa prejel dokumentacijo, ki je bila podlaga za njihovo odločitev.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva fotokopijo individualne pogodbe o zaposlitvi za direktorico organa ……………..
1. člen ZDIJZ določa, da zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Pooblaščenec je zato najprej presojal, ali organ sodi znotraj kroga organov, ki so dolžni ravnati v skladu z ZDIJZ.
Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/1992, s spremembami in dopolnitvami do Uradni list RS št. 2-65/2004; uradno prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 36/2004; v nadaljevanju: ZLD-UPB1) v 2. členu določa, da je lekarniška dejavnost javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki (v nadaljnjem besedilu: lekarnarji).
Organ je javni lekarniški zavod, ki je po javno dostopnih informacijah, objavljenih na spletnih straneh organa (http://www.gorenjskelekarne.si/Html/Frejmi/Fpredstavitev.htm), registriran v skladu z Zakonom o zavodih pri (ob času registracije) Temeljnem sodišču v Kranju in vpisan v sodni register pod št. Srg 909/93 z dne 2.8.1993.
Na podlagi navedenega je organ javni zavod in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1.čl. ZDIJZ, prav tako pa ustreza tudi definiciji javnega sektorja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list št. 56/02 s spremembami, v nadaljevanju: ZSPJS).
2. člen ZSPJS namreč določa, da javni sektor po tem zakonu sestavljajo državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po ZSPJS (prvi odstavek 2. člena ZSPJS).
Javni uslužbenec je zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju (četrta točka prvega odstavka, 2. člena ZSPJS).
4. člen ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
1. točka 38. člena ZSPJS pa določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.
Da gre za konkretno osebo in ne zgolj za anonimno razkrivanje plače, brez navedbe imena in priimka (torej zgolj naziv delovnega mesta in znesek, ki ga nekdo za to delovno mesto lahko zasluži), nam pove gramatikalna razlaga zakona. Ker 1. odstavek 38. člena pravi, da so javnosti dostopni tudi podatki o delovni uspešnosti in še, da javnosti ni dostopen podatek o delovni dobi, po jezikovni razlagi pridemo do tega, da je zakonodajalec mislil konkretnega posameznika. Anonimni posameznik pač nima dodatka za delovno dobo in delovne uspešnosti, ima ga zgolj konkretni posameznik.
Pooblaščenec je v pogledal v celotno dokumentacijo in ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da organ razpolaga z dokumentom, ki ga prosilec zahteva, in da ima le ta značaj informacije javnega značaja, saj zgoraj citirana 1. točka 38. člen ZSPJS kot temeljno načelo določa, da so plače v javnem sektorju, z zakonsko določenimi izjemami, javne. Gre namreč za dokument, ki določa pravice iz delovnega razmerja, in ker gre za javno uslužbenko, je ta pogodba javna, saj izkazuje plačo. Poleg tega pa ima javnost pravico vedeti, kakšne so pogodbe, ki jih država sklepa v njihovem imenu z zaposlenimi v državi ali dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi posebnih javnih pooblastil.
Na podlagi navedenega sta tudi ime in priimek osebe, ki je sklenila individualno pogodbo o zaposlitvi, javna podatka, saj gre za podatek o javnem uslužbencu in ker so plače le teh javne na način, da je možna njihova identifikacija, mora enako veljati tudi za individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je podlaga za plačo.
Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru nikakor ni moč uporabiti izjemo po 3. točki 6.čl. ZDIJZ, v kateri je opredeljena izjema, ki se nanaša na osebne podatke, in usmerja na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP-1), na katero se smiselno sklicuje izpodbijana odločba.
V 3. točki 6.čl. ZDIJZ je namreč priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Z jezikovno razlago tega pravnega določila ugotovimo, da se zahteva za dostop do informacije javnega značaja lahko zavrne le, če se nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Povedano drugače, ni vsak osebni podatek varovan podatek, oziroma razkritje osebnih podatkov je lahko tudi dovoljeno in dopustno.
Osebni podatek je po 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, in sicer ne glede na obliko, v kateri je izražen. Ob tem je treba opozoriti, da je vsaka razlaga odnosa med ZDIJZ in ZVOP-1 neločljivo povezana s tehtanjem vrednot, ki jih oba zakona varujeta. V skladu s 1. čl. ZVOP-1 se s tem zakonom med drugim preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Nasprotno temu je namen ZDIJZ (1. odst. 2. čl.), da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Ustava RS v 38. čl. določa, da morajo biti nameni zbiranja in uporabe osebnih podatkov vnaprej določeni z zakonom ter da osebnih podatkov ni dovoljeno uporabljati v nasprotju s tako določenimi nameni. Izpeljava te določbe je zapisana v 8. čl. ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti torej določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.
Iz zgoraj opisanih pravnih podlag izhaja, da je treba upoštevati tudi vse tiste zakone, ki dopuščajo posredovanje določenih vrst osebnih podatkov. ZVOP-1 razlikuje med pravnimi podlagami za obdelovanje osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju. Osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (prim. 1. odst. 9. čl. ZVOP-1). Posledično lahko torej predstavniki javnega sektorja po ZVOP-1 osebne podatke načeloma obdelujejo le, če jih posamezen zakon za to posebej pooblašča. Zato je treba za presojo izpodbijane odločbe ugotoviti, ali je osebni podatek varovan ali pa je javen, ker ga je dopustno razkriti na podlagi ZVOP-1 ali na podlagi drugega zakona.
Pooblaščenec zaključuje, da zgoraj navedena določba 1. točke 38. čl. ZSPJS predstavlja področni zakon v smislu 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 in torej predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. Iz tega razloga se prosilčeva zahteva ne nanaša na varovan osebni podatek, ampak je prosilec zahteval informacijo javnega značaja. Organ se je neutemeljeno smiselno skliceval na izjemo po 3. tč. 6. čl. ZDIJZ in je zato napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zahtevi.
Poleg navedenega pa je Pooblaščenec na podlagi teh ugotovitev presojal tudi, ali katerikoli podatek iz individualne pogodbe o zaposlitvi vendarle predstavlja podatek, ki po svoji vsebini ni informacija javnega značaja in ga po ZDIJZ ne bi bilo mogoče zahtevati (na primer: informacije, s katero razpolagajo osebe, ki v določenem delu ali v celoti opravljajo zasebnopravno oz. tržno dejavnost).
Javne so informacije, ki so nastale pri delovanju organa v obsegu izvajanja javnega pooblastila, koncesije. Informacije, ki jih ZDIJZ ne pokriva, pa predstavljajo podatki, ki se vežejo na izvajanje tržne dejavnosti.
Pooblaščenec je ob tem kot morebitno izjemo presojal podatek o delu plače iz tržnega poslovanja. Iz same pogodbe ni razvidno, katere pravice in ugodnosti so vezane na tržno dejavnost, katere pa na izvajanje dejavnosti na podlagi javnega pooblastila. Zaradi navedenega je zaradi transparentnosti potrebno prosilcu podati vse podatke, saj prekrivanje podatkov in pravic iz tržne dejavnosti s pravicami iz dejavnosti, ki je izvajana na podlagi javnega pooblastila, ne sme biti razlog, da se preprečita javnost in transparentnost izvajanja javnih pooblastil. Organ ima možnost, da vse te podatke vodi ločeno, ker tega ni storil, je potrebno prosilcu posredovati celotno pogodbo o zaposlitvi z vsemi podatki, ki se nahajajo v pogodbi.
Poleg tega pa sama navedba, da direktorici pripada del plače iz tržnega dela poslovanja v višini 73% povprečne mesečne plače v zavodu, ne pove ničesar o tem, koliko to znaša v denarju, oziroma se s tem ne razkrije ničesar o deležu tržne dejavnosti organa. Zato je naveden delež potrebno obravnavati kot javen podatek in v konkretnem primeru ne more predstavljati izjeme.
Pooblaščenec pa bi ob tem rad opozoril organ, da je v smiselno v podobni zadevi že odločal z odločbo št. 020-46/2004/15 z dne 13.01.2005, ki je tudi že pravnomočna.
Pooblaščenec opozarja, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki se odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu v obliki fotokopije posredovati individualno pogodb o zaposlitvi za direktorico organa.
Organ je dolžan takoj po tem, ko bo prosilec prejel odločbo Pooblaščenke, posredovati fotokopijo dokumenta tako, kot je odločeno s to odločbo. Ker ZUP v tretjem odstavku 224. člena določa, da odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki, Pooblaščenec organ opozarja, da bo ta odločba postala izvršljiva v skladu z navedeno določbo.
Pooblaščenec je izpodbijano odločbo in ravnanje organa odpravil na pritožbo in sam odločil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka