Prosilka zoper odločbo Ministrstva za kulturo
+ -Številka: 020-65/2004/6
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ), o pritožbi prosilke............ zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št.: 403-769/2003-37 z dne 8.11.2004, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja, na podlagi 4. odstavka 27. člena ZDIJZ in 1. odstavka 248. člena ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju: ZUP), naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi. Organ je dolžan prosilki v zadevi prijavljenih projektov na rednem letnem javnem razpisu za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije v letu 2003 v roku 15 dni posredovati kopije sklenjenih pogodb ali predpogodb o angažiranju umetniške in izvedbene ekipe pri vseh sofinanciranih projektih tako, da se pri vseh izbriše vse podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali osebni podatek, predvsem pa: vse denarne zneske, domači naslov umetnika/avtorja/izvajalca, izobrazbo, rojstni datum, enotno matično številko občana, davčno številko, številko bančnega računa.
2. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja na Ministrstvu za kulturo (v nadaljevanju uradna oseba) je dne 8.11.2004 izdala odločbo, s katero je:
- delno zavrnila prosilkino zahtevo za vpogled v vse programske sestavine prijavljenih projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije v letu 2003, v delu, ki se nanaša na kopije sklenjenih pogodb producentov s koproducenti, finančni načrt, v katerem so natančno opredeljena sredstva posameznih koproducentov in ostalih virov financiranja ter pogodb ali predpogodb o angažiranju umetniške in izvedbene ekipe;
- zavrnila prosilkino zahtevo za prepis, fotokopijo ali elektronski zapis razpisne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na sinopsis, scenarij, snemalno knjigo, vzorec animacije, vzorčni film, kopije sklenjenih pogodb producentov s koproducenti in finančni načrt.
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilka za potrebe svojega raziskovalnega novinarskega projekta (na temo poteka, smisla in višjesmiselne prihodnosti javnih razpisov za sofinanciranje projektov in proračunskega sklada za avdiovizualne medije), od organa zahtevala tudi vpogled v celotno dokumentacijo razpisa. Organ je prosilkini zahtevi ugodil v delih, za katere je ocenil, da ne predstavljajo izjem od dostopa do informacij javnega značaja (2. točka 6. člena ZDIJZ) oziroma zahtevana informacija ni zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico (2. odstavek 25. člena ZDIJZ).
Organ je tako ocenil, da se po določilu 1. in 2. odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/98, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01, 57/04 – v nadaljevanju ZGD) zahtevane kopije sklenjenih pogodb in predpogodb prosilcev s koproducenti, celoten finančni predračun prosilcev na razpisu po segmentih in pogodbe ali predpogodbe o angažiranju umetniške in izvedbene ekipe, štejejo za poslovno skrivnost. Navedeni dokumenti so poslovne skrivnosti, saj je očitno, da bi lahko nastala občutna škoda, če bi za te podatke izvedela nepooblaščena oseba. Razkriti podatki, ki bi prišli v javnost, bi lahko za konkurenčna podjetja pomenila konkurenčno prednost, ti podatki pa so po volji podjetij znani le določenemu omejenemu krogu ljudi. ZDIJZ jasno kaže, da vsebina korporacijskih razmerij ne more biti v celoti dostopna javnosti brez volje organov gospodarske družbe.
Glede prosilkine zahteve po prepisu, fotokopiji ali elektronskem zapisu sinopsisov, scenarijev, vzorcev animacije in vzorčnih filmov, ki so bili priloženi kot obvezna priloga na javnem razpisu, pa organ ugotavlja, da je prosilki po določilu 2. odstavka 25. člena ZDIJZ omogočil (le) vpogled (ne pa tudi tudi prepisa, fotokopije ali elektronskega prepisa), saj gre za informacije, zavarovane skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95, 9/01, 43/04, v nadaljevanju: ZASP). 17. člen ZASP namreč določa, da ima avtor izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno, 3. člen pa, da objava pomeni, da je avtorsko delo ali predmet sorodne pravice z dovoljenjem upravičenca postalo dostopno javnosti. Kot določa 2. odstavek 5. člena ZASP, za avtorska dela med drugim veljajo pisana dela (kot na primer leposlovna dela, članki, priročniki, študije) in avdiovizualna dela. Organ ocenjuje, da v konkretnem primeru nedvomno gre za individualne, intelektualne storitve, ki jih varuje ZASP, zlasti za varovanje materialne in moralne pravice avtorja. Ker le avtor lahko dovoli reprodukcijo svojega dela, organ pa prejme avtorsko delo v okviru razpisa le na vpogled, s tem še ne pridobi avtorske pravice. Ker pa avtorskega dela ni dovoljeno reproducirati, je organ prosilkino zahtevo v tem delu zavrnil.
Iz obrazložitve še izhaja, da je organ glede vseh preostalih dokumentov in prilog, ki izhajajo iz prosilkine zahteve, prosilki ugodil.
Zoper zavrnilno odločbo je prosilka dne 1.12.2004 vložila pravočasno pritožbo, ki jo je organ prejel 2.12.2004. Po določilu 1. in 2. odstavka 245. člena ZUP je organ spis odstopil Pooblaščenki.
V pritožbi prosilka navaja, da se je za potrebe raziskovalnega projekta tudi sama udeležila javnega razpisa pri organu. Ker ji je organ omogočil (delni) vpogled v razpisno dokumentacijo, je ugotovila, da na nobenem dokumentu ni označeno, da gre za poslovno tajnost, vendar ocenjuje, da mora biti za tovrstno kvalifikacijo, označen z ustrezno oznako in sklepom lastnika ali ustvarjalca gradiva. Ocenjuje, da bi morala biti javna vsa gradiva, ki so prispela na javni razpis, pa niso označena z napisom pošiljatelja, da gre za poslovno skrivnost. Navaja še, da podatki, ki jih oseba s sodelovanjem na javnem razpisu sama objavi, niso več varovani, pač pa so postali javni. Ko namreč nekdo pošlje svoje osebne podatke na javni razpis, je omogočil, da ti podatki postanejo javni, razen če ni v svoji vlogi izrecno navedel, da hoče, da vsi ali nekateri njegovi osebni podatki ostanejo tajni. Organ bi moral tako vlogo zavrniti ali pa od vlagatelja zahtevati, da se odreče tajnosti, če hoče, da je njegova ponudba javno transparentna, saj gre vendar za javni razpis. Pritožnica še ocenjuje, da je v nasprotju s smislom in duhom vsakega javnega razpisa odločitev organa, da razglasi za svojo poslovno ali osebno tajnost povsem tuje dokumente, torej dokumente, ki jih ni sam pripravil, avtorji in vlagatelji pa jih sami tudi niso označili kot tajnost.
Organ je prosilkino pritožbo nato z dopisom št.: 403-769/2003-41 z dne 14.12.2004, poslal v odločanje Pooblaščenki. V dopisu organ navaja, da v celoti vztraja pri navedbah iz svoje odločbe 403-769/3003-37 z dne 8.11.2004 in predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.
Pritožba je delno utemeljena.
I. Izjeme po določilu 2. in 3. točke, 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost in osebni podatki) - splošno.
4. člen ZDIJZ definira pojem informacije javnega značaja in določa, da izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
6. člen ZDIJZ pa taksativno določa dvanajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (tč. 2) ali za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tč. 3).
7. člen ZDIJZ ureja institut delnega dostopa in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
ZDIJZ se torej glede definicije poslovne skrivnosti opira na ZGD. 1. odstavek 39. člena ZGD opredeljuje kot poslovno skrivnost podatke, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to, pa se po določilu 2 .odstavka 39. člena za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Pooblaščenka pa dodatno pojasnjuje še, da 3. odstavek 39. člena ZGD izrecno določa tudi, da se za poslovno skrivnost ne morejo šteti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Kot je Pooblaščenka že izpostavila v svojih predhodnih odločbah, so avtorji Zakona o gospodarskih družbah s komentarjem, zapisali tudi, da velja za poslovno skrivnost tudi podatek: cit.' katerega sestavine so sicer znane, vendar je mogoče podatek kot celoto sestaviti, kompletirati le z določenim trudom'. (več Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2002).
Z namenom, da preveri utemeljenost določitve zahtevanih podatkov za poslovne skrivnosti in da preizkusi pravilnost ocene glede možnih škodljivih posledic razkritja, kot tudi zaradi izredne obsežnosti listinske dokumentacije, je dne 21.3.2005 Pooblaščenka na sedežu Ministrstva za kulturo opravila ogled obravnavanih dokumentov in camera, brez prisotnosti javnosti in strank. Po teoretičnih izvajanjih gre v tem primeru za odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenka kot pritožbeni organ sama ocenila in presodila dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov, ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost ali osebni podatek. Pooblaščenka mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oz. vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščenki nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Celotni obravnavani postopek javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije (v nadaljevanju: javni razpis), organ vodi na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS 35/01 in 54/02, v nadaljevanju: ZMed), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS št. 96/02, v nadaljevanju: ZUJIK), Uredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov s proračunske postavke za avdiovizualne medije (Uradni list RS št. 52/03, v nadaljevanju: uredba) in Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS 6/03). Iz v Uradnem listu št. 53-54/03 objavljenega javnega razpisa tako izhaja tudi, da zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega določen odstotek (opomba: sofinanciranje) vseh predvidenih stroškov ter da morajo prijavitelji v razpisni dokumentaciji med drugim navesti tudi druge finančne vire predvidene za pokritje preostalega deleža. Kot splošni razpisni kriteriji so tako našteti: izvirnost avtorskega pristopa, tematska pestrost, vizualna zanimivost in komunikativnost. Prednostni razpisni kriteriji pa so: produkcija dokumentarnih avdiovizualnih del, prednostna zvrst pa vsebine za otroke in mladino, aktualnost tematike, pomen projekta za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, pomen projekta za uveljavljanje slovenske avdiovizualne kulture doma in/ali v mednarodni javnosti, projekte mladih avtorjev, ki obetajo izvirno in profesionalno izvedbo in s tem širijo slovenski ustvarjalni prostor, ter odmevnost predlagateljevih že realiziranih projektov. Splošni in prednostni razpisni kriteriji so ovrednoteni s točkami in na ocenjevalnih listih, dostopni v razpisni dokumentaciji. Po izvedenem ocenjevalnem postopku je organ z odločbo št. 403-769/2003-18, z dne 26.8.2003, odobril sofinanciranje v tč. 1 cit. odločbe naštete projekte navedenih predlagateljev, iz odločbe pa izhaja tudi doseženo število točk za posamezne predlagatelje. Pri konkretnem javnem razpisu pa gre za zelo različne projekte (npr. igrana dela, dokumentarci, otroške oddaje,...), kjer cena ne predstavlja bistvene postavke.
ZUJIK je specialen področni materialno–procesni zakon (lex specialis), ki glede na specifiko materije celostno ureja vprašanje javnega interesa na področju kulture in torej tudi postopek pridobivanja sredstev, pri čemer 100. člen ZUJIK napoti na subsidiarno uporabo ZUP. Pooblaščenka zaključuje, da gre pravno gledano smiselno za obliko sofinanciranja - subvencijo, zato se vprašanje javnosti in transparentnosti porabe proračunskih sredstev postavlja samo v tistem delu financiranja konkretnega projekta, ki predstavlja delež sofinanciranja s strani organa. Smiselno lahko uporabimo določilo 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99 z novelami, v nadaljevanju: ZJF), ki v 2. odstavku določa, da se sredstva subvencij in drugih državnih pomoči dodelijo na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, pod pogoji in po postopku, ki ga predpiše minister za finance, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. 3. odstavek 53. člena pa določa, da so podatki o dodeljenih sredstvih javni. V konkretnem primeru je bil postopek, kot že rečeno, izpeljan po določbah in postopku posebnega zakona – ZUJIK. Da gre za bistveno razlikovanje položajev prejemnikov in neprejemnikov sredstev, kaže npr. tudi ameriška ureditev (kjer gre za obširno prakso s področja dostopa do informacij javnega značaja), kjer poseben specialni zakon prepoveduje razkrivanje predlogov pogodb, ki niso bili prevzeti v pogodbo o javnem naročilu. Šteje se namreč, da je interes javnosti, da izve za neuspešne ponudbe, mnogo manjši, kot pri tistih, ki predstavljajo porabo javnega denarja. (več v doktorski disertaciji mag. Urške Pepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, 2004, PF Ljubljana, str.204-206).
Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).
Glede na navedeno Pooblaščenka zaključuje, da je dostop javnosti dopusten in interes javnosti lahko izražen samo v tistem delu (obsegu) vsakega konkretnega projekta, ki predstavlja porabo proračunskega denarja in ne pomeni posega v zasebnopravno sfero. V nadaljevanju se zato Pooblaščenka, ob upoštevanju zgornjih zaključkov, še posebej opredeljuje do vseh posameznih sklopov prosilkinih zahtev (tč. a, b in c spodaj), vendar samo pri tistih projektih, kjer gre za porabo proračunskega denarja in s tem potencialno za informacijo javnega značaja. Pri pravnih poslih (pogodbah, predpogodbah...), kjer so pogodbenice zasebnopravni subjekti in tudi ne pride do porabe proračunskih sredstev, ne gre za informacijo javnega značaja, saj ne izvira iz delovnega področja organa (4. člen ZDIJZ), pač pa gre za zasebnopravna razmerja, zato je bila pritožba v teh delih tudi zavrnjena.
a.) sklenjene pogodbe producentov s koproducenti
Pooblaščenka je ugotovila, da gre pri ureditvi večine razmerij med vpletenimi subjekti za predpogodbe ali pogodbe sklenjene s pogojem, saj je dokončna ureditev razmerij (pogodbena) vezana na uspeh projekta, torej ustrezno ocenitev in posledično (morebiten) prejem sredstev (sofinanciranje). Organ s pogodbami, ki kažejo na končno ureditev razmerij med producentom in koproducentom, ne razpolaga, saj se le-te praviloma sklepajo šele po zaključku javnega razpisa in so seveda odvisne od deleža sofinanciranja (po opravljenem ocenjevanju). Organ pogodb ne sklepa s koproducenti, pač pa samo s producenti (ki sicer pogosto s posebno izjavo tudi prenesejo pooblastila na koproducente, avtorji pa obdržijo vse materialne in moralne pravice na svojem delu). Ker organ z zahtevanimi pogodbami niti ne razpolaga, je bilo potrebno pritožbo v tem delu zavrniti. Po določilu 4. člena ZDIJZ je namreč informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
b.) finančni načrt, v katerem so natančno opredeljena sredstva posameznih koproducentov in ostalih virov financiranja
S finančnim načrtom (rekapitulacijo) posamezen prijavitelj razkrije strukturo oblikovane cene, s katero vstopa v pravno–poslovno razmerje, kot tudi svoje sopogodbenice. Našteto nedvomno predstavlja konkurenčno prednost posamezne družbe na trgu, saj razkritje s kom (poslovni partnerji) bo vstopal v pravno-poslovni odnos kaže na njene pogajalske sposobnosti ter položaj na trgu. Pooblaščenka je presodila, da podatki iz finančnih načrtov predstavljajo poslovno skrivnost, saj bi njihovo razkritje lahko vplivalo na konkurenčne položaje posameznih gospodarskih subjektov. Z razkritjem tega podatka, ki obsega deleže posameznih subjektov, bi na podlagi enostavnega izračuna lahko prišli do podatkov, za katere Pooblaščenka ocenjuje, da predstavljajo poslovno skrivnost, saj bi po določilu 2. odstavka 39. člena ZGD z razkritjem tega podatka nastala občutna škoda. Zato je tudi ta podatek šteti za poslovno skrivnost. Poznavanje teh podatkov za konkurenčne subjekte lahko pomeni prednost, zato je bilo treba pritožbo zavrniti glede vseh finančnih načrtov.
c.) pogodbe ali predpogodbe o angažiranju umetniške in izvedbene ekipe
Kot izhaja že iz tč. A, gre iz istih razlogov tudi pri urejanju teh razmerij največkrat za predpogodbe ali pogodbe s pogojem. Dokončna ureditev razmerij je namreč odvisna od projektu dodeljenih sredstev, pri čemer organ tudi tu ne razpolaga z listino o dokončni ureditvi razmerij. Navedeno pomeni tudi, da lahko zneski iz predpogodb bistveno odstopajo od zneskov iz naknadno sklenjenih pogodb.
Pooblaščenka ne more mimo ugotovitve, da stopa organ v pravni odnos (sklenitev pogodbe) samo s producenti, pri zahtevanih pogodbah/predpogodbah pa gre po svojem bistvu za poslovni odnos zasebne narave. Zaradi varstva interesov iz zasebne sfere Pooblaščenka ocenjuje, da pod tč. c zahtevane predpogodbe ali pogodbe sicer so informacije javnega značaja, vendar je organ dolžan omogočiti le delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki se nanašajo na poslovno skrivnost (6. člen, tč. 2 ZDIJZ) ali če so pogodbene stranke fizične osebe na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (6. člen, tč. 3 ZDIJZ in Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju: ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenka posebej ugotavlja, da organ kot obvezno prilogo razpisne dokumentacije našteva med drugim tudi pogodbe ali predpogodbe o angažiranju umetniške in izvedbene ekipe. Navedeno zahtevo organa je smiselno šteti kot enega od pogojev (tacite pogoj), saj je funkcija te priloge popolnoma enaka kot pri pogojih, ker gre za obvezno prilogo k prijaviteljevi vlogi. Organ v primeru nepopolne vloge (torej vloge, ki obveznih prilog ne vsebuje) le-to izloči. Iz točke 15. v Uradnem listu št. 53-54/03 objavljenega obravnavanega rednega letnega javnega razpisa tako izhaja, da mora vloga vsebovati vse obvezne priloge in da bo organ pri odpiranju vlog iz nadaljnega postopka izločil vse prepozne, nepopolne in vloge, ki jih ni vložila upravičena oseba. Za nepopolno pa se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 pa Pooblaščenka posebej pojasnjuje, zakaj iz obravnavanih predpogodb/pogodb ni potrebno izločiti osebnega imena avtorja. Sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), namreč še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati osebni podatki, iz katerih ni mogoče identificirati osebe, na katero se nanašajo, oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Ne glede na povedano pa bo velika večina obravnavanih osebnih imen, objavljenih prav ob predstavitvi posameznih avdiovizualnih del.
Čeprav po določilih ZDIJZ namen pridobivanja informacij ni bistven, pa ZVOP-1 od tega načela bistveno odstopa in izjemoma dovoljuje uporabo osebnih podatkov za zgodovinske, statistične ali znanstveno-raziskovalne namene, vendar samo, če se ti posredujejo v anonimizirani obliki ali z dovoljenjem posameznika (22. člen ZVOP-1).
Pri pogodbah/predpogodbah iz točke c, sklenjene s pravnimi osebami, pa je treba paziti na poslovne skrivnosti. Obširneje je o tem že obrazloženo pod točko I – splošno in tč. b, kjer je razložen pomen konkurenčne prednosti posameznika na trgu. Razkritje pogodbene stranke ne predstavlja poslovne skrivnosti, ker je organ kot tacite pogoj zahteval sklenitev pogodb/predpogodb, ki torej kažejo na to, da gre za pogoj, ki se ga upošteva pri dodelitvi sredstev. Nasprotno temu pa znesek v pogodbi/predpogodbi kaže na subjektov položaj na trgu. Pooblaščenka je presodila, da podatki, iz katerih bi se dali razbrati denarni zneski predstavljajo poslovno skrivnost, saj bi njihovo razkritje lahko vplivalo na konkurenčne položaje posameznih subjektov. Z razkritjem teh podatkov, ki obsegajo finančne deleže posameznih subjektov, bi na podlagi enostavnega izračuna lahko prišli do podatkov, za katere Pooblaščenka ocenjuje, da predstavljajo poslovno skrivnost. Poznavanje teh podatkov za konkurenčne subjekte lahko pomeni prednost, zato se je Pooblaščenka tudi v tem delu odločila za delni dostop. Pri tem Pooblaščenka še opozarja, da mora pri pogodbah/predpogodbah s pravnimi osebami organ prečrtati zgolj zneske, vsi ostali podatki so za pravne osebe namreč dostopni v Sodnem registru (matična številka, direktor, dejavnosti).
Tiste dele dokumentov torej, ki predstavljajo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, na primer osebni podatki fizične osebe (rojstni datum, izobrazba,....) ali poslovne skrivnosti, se mora iz dokumenta izločiti in prosilki zagotoviti delni dostop. 7. člen ZDIJZ določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena uradna oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta. Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu u 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 115/03, v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njego del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. (drugi odstavek).
Na podlagi navedenega mora torej organ prosilki izročiti kopije pogodb ali predpogodb o angažiranju umetniške in izvedbene ekipe, v kolikor ne sodi dokument ali njegov del v katero izmed izjem po 6. členu ZDIJZ, skladno z določbami ZDIJZ in Uredbe.
Pooblaščenka se v tem sklopu opredeljuje tudi do povzetega pritožničinega zaključka, da gre pri javnih razpisih za absolutno javnost vseh podatkov posameznih prijaviteljev. Pooblaščenka pojasnjuje, da organi v postopkih javnih razpisov prejmejo tudi posamezne zelo občutljive informacije in dokumente, ki niso informacije javnega značaja, in s samo prijavo na javni razpis tega statusa tudi ne dobijo avtomatično. Ne glede na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za specialen postopek po določilih ZUJIK, pa smiselno 8. člen Zakona o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1, Uradni list RS št. 36/04, v nadaljevanju: ZJN-1) kot splošno izjemo od načela javnosti in transparentnosti pri porabi proračunskega denarja določa naročnikovo dolžnost kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa ZGD ali drug predpis. Konkretneje to pomeni, da posamezni prijavitelji (ponudniki) posredujejo organu tudi podatke, ki so za njegovo konkurenčno prednost in položaj na trgu vitalnega pomena, a te podatke organu vseeno posredujejo z namenom sklenitve pravnega posla. Zaupnost posameznih podatkov pa varujejo tudi drugi členi ZJN-1- 2. odst. 43. člena, 78. člen, 123. člen, po katerih mora naročnik dosledno upoštevati ponudnikove zakonite interese pri varovanju njegovih tehničnih poslovnih skrivnosti ter med drugim tudi zavrniti zahtevo po obrazloženem obvestilu, če bi lahko bilo razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko kako drugače v nasprotju z javnim interesom s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika. Organ je torej dolžan pri presoji tehtati med načelom javnosti na eni strani in pravili o varovanju poslovnih skrivnosti na drugi strani. Iz obširne prakse Državne revizijske komisije, je tako izluščeno pravilo, da mora naročnik vsakokrat od primera do primera (case by case) presojati, ali je očitno, da bi ponudniku nastala občutna škoda, če bi za podatke izvedela nepooblaščena oseba.
Ker je bil v izpodbijani odločbi glede posredovanja prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa razpisne dokumentacije v delih, ki se nanaša na poslovne skrivnosti (predpogodb o angažiranju umetniške in izvedbene ekipe), napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o stvari, je Pooblaščenka pritožbi delno ugodila, izpodbijano odločbo organa prve stopnje delno odpravila in sama rešila stvar na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, kot je navedeno v 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.
II. Informacija, zavarovana po določilih ZASP (Uradni list RS št. 94/04, ZASP-UPB1, v nadaljevanju: ZASP) (2. odstavek 25. člena ZDIJZ).
Določilo 2. odstavka 25. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu v primeru, ko je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled.
To zakonsko določilo predstavlja odmik od prosilčeve siceršnje načelne svobodne izbire oblike (vpogled, prepis, fotokopija ali elektronski zapis), v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Določilo 2. odst. 25. člena ZDIJZ torej izrecno prepoveduje prepisovanje, fotokopiranje ali izročitev elektronskega zapisa tistih informacij, ki jih ščiti ZASP. Te informacije se smejo dati prosilcu zgolj in samo na vpogled.
Pooblaščenka je v zgoraj omenjenem, dne 21.3.2005 opravljenem ogledu dokumentov in camera, ugotovila, da sinopsisi, scenariji, snemalne knjige, vzorci animacije in vzorčni filmi, nedvomno predstavljajo avtorska dela, ki jih ščiti ZASP in tudi določilo 2. odst. 25. člena ZDIJZ. Slednje izhaja tudi iz določila 1. člena ZASP, ki ureja avtorske pravice (pravice avtorjev na njihovih delih s področja, književnosti, znanosti in umetnosti) in sorodne pravice (pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih organizacij, založnikov in izdelovalcev podatkovnih baz) ter individualno in kolektivno upravljanje in uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic. ZASP ščiti avtorja, zato objava po določilu 3. člena pomeni, da je avtorsko delo ali predmet sorodne pravice z dovoljenjem upravičenca postalo dostopno javnosti. Določilo 2. odstavka 5. člena ZASP pa določa tudi, da za avtorska dela med drugim veljajo tudi pisana dela in avdiovizualna dela. Po določilu 15. člena ZASP je avtorska pravica enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Med moralne avtorske pravice, ki varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela (16. člen ZASP), spada tudi pravica prve objave, po kateri ima avtor izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno (17. člen ZASP). Poleg moralnih avtorskih pravic pa materialne avtorske pravice (21. člen - 33. člen ZASP) varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela, uporaba avtorskega dela pa je dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP prenesel ustrezno materialno pravico. Materialne avtorske pravice – npr. pravica reproduciranja, distribuiranja, dajanja na voljo javnosti... pa so izključne pravice.
Ker le avtor lahko dovoli reprodukcijo svojega dela, je torej vsaka uporaba dela, ki je le-ta ne dovoli, prepovedana. Organ je prejel avtorska dela le kot prilogo na vpogled v okviru javnega razpisa, s čemer pa nikakor ni pridobil materialne avtorske pravice, saj le-ta nanj ni bila prenesena. Pravni posli, na podlagi katerih se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti po določilu 80. člena ZASP, sklenjeni v pisni obliki, razen če zakon določa drugače.
Ker materialna avtorska pravica na organ ni bila prenesena s pravnim poslom, avtorskega dela pa ni dovoljeno reproducirati (lahko jo dovoli le avtor sam), ampak je na podlagi določila 2. odstavka 25. člena ZDIJZ možna seznanitev z informacijo le tako, da jo da organ prosilcu na vpogled, je organ prosilki le-tega tudi pravilno omogočil. Vsakršna drugačna seznanitev prosilke z zahtevano informacijo bi namreč za organ predstavljala kršitev določb ZASP in ZDIJZ. Na tem mestu pa Pooblaščenka še posebej poudarja, da varstvu avtorskih pravic posveča posebno pozornost tudi Uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki v 16. členu določa, da morajo institucije pri fotokopiranju dokumentov paziti, da ne kršijo obstoječih avtorskih pravic, ki morebiti omejujejo reproduciranje in uporabo izdanih dokumentov.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenka po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odstavku 247. člena ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke v delu glede posredovanja prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa razpisne dokumentacije, ki se nanaša na sinopsis, scenarij, snemalno knjigo, vzorec animacija in vzorčni film, zavrnila kot izhaja iz 2. točke izreka.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.