Pritožba novinarke Slovenskih novic zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
+ -Številka: 021-5/2005/4
Kategorije: Osebni podatek
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27.člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ), o pritožbi ............ novinarke Slovenskih novic, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), opr. št.: 0699-13/04-DI/8 z dne 6.12.2004, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja, na podlagi 2.odstavka 247.člena in 3.odstavka 251.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju: ZUP) naslednjo
ODLOČBO:
Odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opr. št.: 0699-13/04-DI/8,
z dne 6.12.2004 se odpravi, zadeva pa se vrne v ponovni postopek.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je z dopisom z dne 11.9.2003 obvestila organ, da se je za potrebe svojega raziskovalnega novinarskega projekta na temo Javni razpisi (RNP-javni razpisi), pri organu prijavila na javni razpis s tremi predlogi. Nato je dne 10.3.2004, po elektronski pošti, organu poslala prošnjo za vpogled v dokumentacijo o projektih javnega razpisa za sofinanciranje in donatorstvo programov in projektov v letu 2003, pri čemer želi prosilka osnovne podatke o projektih, ki niso pod varstvom zakonodaje, tudi fotokopirati.
Organ je z dopisom z dne 12.3.2004, prosilkino prošnjo kvalificiral kot zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in ji omogočil vpogled v celotno dokumentacijo. Iz zapisnikov o ogledih izhaja, da so bili ti opravljeni na sedežu organa dne 13.4, 25.3, 1.4. in 29.4.2004. Iz zapisnika z dne 25.3.2004 izhaja tudi, da se prvi zapisnik naknadno dopolni z dikcijo, da je pooblaščena oseba organa prosilko že ob prvem vpogledu seznanila z določbo 11.člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99, 57/01, 73/04 in 86/04, v nadaljevanju: ZVOP), na podlagi katerega organ omogoča prosilki tudi seznanitev z osebnimi podatki v okviru dokumentacije projektov javnega razpisa. Prosilka je bila obveščena tudi, da sta obdelava in posredovanje navedenih osebnih podatkov omejena zgolj na raziskovalni novinarski projekt in to v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznikov, kot tudi da je dolžna varovati morebitne poslovne skrivnosti iz omenjene dokumentacije, skladno z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00 in 02/04, v nadaljevanju: ZJN-1) in Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 30/93, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01 59/01 in 57/04, v nadaljevanju: ZGD).
Dne 30.11.2004 je Pooblaščenka prejela prosilkino pritožbo zaradi molka organa, ki pa je s trenutkom izdaje odločbe organa št. 0699-13/04-DI/8 z dne 6.12.2004, postala v celoti brezpredmetna.
Dne 1.12.2004 je namreč prosilka na organ naslovila pritožbo na podlagi 4.odstavka 25.člena ZDIJZ, da informacija, s katero se je seznanila, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedla v zahtevi. Od organa zahteva seznanitev s tisto informacijo javnega značaja, ki izhaja iz njene zahteve. Organ naj se torej opredeli, kateri podatki niso informacije javnega značaja in ji o tem izda ustrezno odločbo po določilih ZDIJZ.
Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Uradna oseba), je izdala odločbo št. 0699-13/04-DI/8 z dne 6.12.2004, s katero je v celoti zavrnila zahtevo prosilke, da naj organ na podlagi 4.odstavka 25.člena ZDIJZ, iz celotne dokumentacije javnega razpisa za sofinanciranje in donatorstvo programov in projektov v letu 2003, s katero se je prosilka predhodno marca in aprila 2004 že v celoti seznanila, naknadno loči podatke, ki so v okviru navedene dokumentacije informacije javnega značaja in informacije, ki predstavljajo izjeme po 6.členu ZDIJZ. Organ ugotavlja, da se je prosilka že seznanila s celotno dokumentacijo, 'zato organ ni ponudil, prosilka pa ni zahtevala delnega dostopa po določilu 7.člena ZDIJZ, temveč se je prosilki zaradi znanstveno-raziskovalnih namenov omogočil vpogled v celotno dokumentacijo'.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, je prosilka vložila pritožbo, ki jo je organ prejel 21.12.2004. V njej prosilka navaja, da je sicer dobila vpogled v celotno dokumentacijo in fotokopije dokumentov, vendar organ kljub prosilkinim večkratnim navedbam, da zahteva seznanitev samo z informacijami javnega značaja (in nikakor ne tudi s podatki, ki jih ščiti posamezna področna zakonodaja), ni določil, kateri podatki predstavljajo osebne podatke, poslovne skrivnosti in druge zaupne podatke. Prosilka ocenjuje, da kot novinarka-izvajalka raziskovalnega projekta z namenom obveščanja javnosti, ni dolžna opredeljevati se in ločevati med podatki, ki predstavljajo informacije javnega značaja in kakorkoli zaščitenimi podatki. Prosilka zato ocenjuje, da bi se moral organ sam opredeliti do morebitnih izjem iz 6.člena ZDIJZ in ji nato omogočiti samo delni dostop po določilu 7.člena ZDIJZ, ne pa bremena odgovornosti prevaliti na prosilko.
Organ je prosilkino pritožbo nato z dopisom št.: 0699-13/2004-DI/10 z dne 23.12.2004, poslal v odločanje Pooblaščenki. V dopisu organ navaja, da je prosilkina pritožba neutemeljena in v celoti vztraja pri navedbah in ugotovitvah iz odločbe št. 0699-13/04-DI/8 z dne 6.12.2004.
Pritožba je utemeljena.
Iz odločbe organa je razvidno, da organ ni pravilno uporabljal določil ZDIJZ. Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja mora kot drugostopenjski organ po 2.odstavku 247.člena ZUP odločbo organa preizkusiti v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa tudi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
ZDIJZ je zakon, ki vsebuje tako materialne kot procesne določbe.
ZDIJZ v 2.členu določa, da je namen tega zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo za uresničitev tega namena organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 4.člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Po načelu prostega dostopa iz 5.člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja in sicer na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Slednje pomeni, da nosi zavezanec (torej organ) dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za informacijo javnega značaja, vendar se dostop lahko zavrne zaradi ene od zakonskih izjem.
6.člen ZDIJZ taksativno določa dvanajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevanje informacije, med drugim tudi ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (tč. 2) , ali pa za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tč.3).
7.člen ZDIJZ ureja institut delnega dostopa in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6.člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Iz odločbe organa in postopka pred organom izhaja, da organ ni izdal odločbe v skladu z določili ZDIJZ. Organ bi namreč moral pri svojem odločanju uporabiti določilo 7.člena ZDIJZ in omogočiti prosilki (samo) delni dostop. Uradna oseba organa bi zato morala iz dokumenta ali dela dokumenta, za katerega ocenjuje, da delno vsebuje informacije iz 6.člena ZDIJZ, te informacije izločiti in prosilko seznaniti z vsebino preostalega dokumenta. Iz navedenega tako izhaja, da je organ dolžan v razmerju do prosilca po uradni dolžnosti določiti in izločiti (morebitne) izjeme, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja, nikakor pa te odgovornosti ne sme prevaliti na prosilca. Dokazno breme je torej vedno na organu.
Zaključek organa, da je bila prosilki omogočena seznanitev s celotno dokumentacijo prav iz razloga raziskovalnega namena, za organ ne more predstavljati ekskulpacije. Smisel in pomen ZDIJZ je prav v njegovi širini in prostem dostopu prav vseh prosilcev do vseh informacij javnega značaja, brez izkazovanja pravnega interesa ali razkrivanja namena pridobitve informacije. Prosilki zato nikakor ni bilo potrebno navajati (raziskovalnega) namena, kot tudi (raziskovalni) namen ne more predstavljati razloga za neupoštevanje določbe o delnem dostopu (7.člena ZDIJZ).
Ker organ ni uporabil ustreznih zakonskih določb ZDIJZ, to pomeni kršitev materialnega prava, kot tudi kršitev procesnih pravil v postopku pridobitve informacije javnega značaja. Po določilu 3.odstavka 251.čena ZUP je bilo zato izpodbijano odločbo potrebno odpraviti in vrniti organu v ponovno odločanje, v katerem mora organ upoštevati pripombe in opozorilo iz te obrazložitve. Organ mora torej v odnosu do prosilke predvsem določiti, katere informacije niso informacije javnega značaja in jih izločiti, nato pa po določilu 7.člena ZDIJZ prosilki omogočiti delni dostop do preostalega dela dokumenta/dokumentov (ki pa predstavljajo informacije javnega značaja).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.