Prosilec - Gorenjske lekarne
+ -Številka: 020-46/2004/15
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) in Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju: prosilec), zoper ravnanje Gorenjskih lekarn, Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj, Slovenija (v nadaljevanju: organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se odločba organa št. 955-1/04 z dne 23. 9. 2004 odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu nemudoma posredovati fotokopije plačilnih list vseh zaposlenih pri organu na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi v letu 2004 od januarja do vključno meseca avgusta za vse te mesece, razen:
- številčni podatek o občini in KS
- dodatek za delovno dobo
- podatek o morebitnem plačevanju premije za dodatno pokojninsko zavarovanje
- znesek določen z Zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence
- vsi odtegljaji
3. Organ je dolžan prosilcu nemudoma posredovati za vse navedene osebe za isto obdobje kot v drugi točki izreka tudi fotokopije njihovih individualnih pogodb o zaposlitvi.
4. Organ je dolžan prosilcu nemudoma posredovati fotokopijo Pravilnika o osnovah in pravilih za ugotavljanje delovne in poslovne uspešnosti, ki ga je organ sprejel na sejah z dne 27.9.1994, 16.10.1996, 14.2.1997 in 7.6.2004.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 14.8.2004 na Pooblaščenko naslovil prošnjo za posredovanje. Prosilec je namreč od organa prehodno že zahteval podatek o mesečni plači in ostalih prejemkih dosedanjega direktorja organa in sedanje vršilke dolžnosti direktorja organa za vse mesece v letu 2004. Tega podatka pa do trenutka, ko je zahteval posredovanje Pooblaščenke, še ni prejel.
Dne 23.8.2004 je Pooblaščenka prosilcu poslala dopis št. 0120-1/2004/82, v katerem ga je obvestila, da Pooblaščenka deluje kot drugostopenjski, torej pritožbeni organ. To v praksi pomeni, da mora prosilec v skladu z ZDIJZ na podlagi omenjenega zakona najprej informacijo zahtevati od zavezanca, kar organ v skladu s katalogom zavezancev, ki ga je pripravila Vlada RS, je. V zahtevi je potrebno dopisati, v kakšni obliki želi prosilec prejeti zahtevani dokument – ali vpogled, fotokopijo ali v elektronski obliki.
Prosilec je dne 25.8.2004 na organ naslovil zahtevo, naj mu na osnovi ZDIJZ posredujejo naslednje podatke (v obliki fotokopije ustreznih dokumentov):
- višino mesečnih plač in ostale bonitete, ki jih prejemajo delavci s sklenjenimi individualnimi pogodbami, za leto 2004,
- konkretna merila za nagrajevanje zaposlenih, in sicer za količino, kakovost, gospodarnost itd.
Dne 1.9.2004 je prosilec organu poslal dodatno obrazložitev zahteve z dne 25.8.2004, v katerem je navedel, da ima interes, da izve, kakšni so najvišji zaslužki v javnem neprofitnem zavodu in ureditev stimulativnega nagrajevanja zaposlenih v organu. Pri nagrajevanju ga ne zanima višina posamičnih plač zaposlenih, temveč objektivni kriteriji za nagrajevanje, ki morajo biti po mnenju prosilca znani in določeni vnaprej.
Organ je prosilcu dne 1.9.2004 poslal dopis št. 955-1/04, v katerem glede prosilčeve zahteve odgovarja, da bi posredovanje podatkov, ki jih zahteva prosilec, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 59/1999, s spremembami in dopolnitvami do Uradni list RS št. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP), zato mu le-teh ne morejo posredovati.
Prosilec je dne 2.9.2004 na Pooblaščenko naslovil novo zahtevo za ukrepanje v skladu z ZDIJZ, dopisu pa je bila priložena zgoraj navedena korespondenca med prosilcem in organom.
Pooblaščenka je dne 6.9.2004 na osnovi prvega odstavka 226. člena ZUP izdala sklep št. 0120-1/2004/109. V sklepu organu nalaga, da mora v roku 15-ih dni speljati postopek v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ in prosilcu omogočiti vpogled v zahtevane dokumente ali dostaviti fotokopijo zahtevanih dokumentov ali pa z odločbo zahtevo prosilca zavrniti oz. zavreči. Postopek mora speljati uradna oseba organa, imenovana na podlagi 9. člena ZDIJZ. Organ mora o izvedbi zahtevanega obvestiti Pooblaščenko.
Pooblaščenka je še opozorila organ, da bo o zahtevi prosilca odločila sama in neaktivnost organa smatrala kot zavrnilno odločbo v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDIJZ, če v roku 15-ih dni ne bo speljal postopka v skladu z ZDIJZ.
Organ je dne 23.9.2004 izdal odločbo št. 955-1/04. Zahtevi prosilca, da mu organ izroči fotokopije dokumentov, ki vsebujejo informacije o mesečnih plačah in ostalih bonitetah posameznih delavcev organa po individualnih pogodbah, organ ni ugodil. Zahtevi prosilca, da mu organ izroči fotokopije dokumenta o merilih za nagrajevanje delavcev organa, je bilo ugodeno. Prosilcu je bilo omogočeno, da lahko osebno vpogleda v splošni akt organa o plačilu delavcev organa, po poprejšnji najavi, na sedežu organa ob delavnikih od 10. do 12. ure.
V obrazložitvi odločbe organ navaja, da bi z izročitvijo fotokopij dokumentov, ki vsebujejo podatke o plačah in ostalih bonitetah posameznih delavcev organa, ki imajo sklenjene individualne pogodbe, organ in njegov zakoniti zastopnik kršila določbe ZVOP. Podatki, ki kažejo na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, so z vidika določb ZVOP osebni podatki, ki pa jih je dovoljeno obdelovati, kar nedvomno vključuje tudi njihovo sporočanje (t.j. javno objavljanje), le pod pogojem, da je obdelava osebnih podatkov določena z zakonom, ali v primeru, ko ima oseba, ki osebne podatke obdeluje, pisno privolitev posameznika za objavo. Glede na navedeno so osebni podatki načeloma tajni, kar pomeni, da vsakdo lahko zahteva, da ne postanejo javni. Posredovanje dokumentov, ki vsebujejo obravnavane podatke, bi bilo v konkretnem primeru dopustno zgolj s pisnim soglasjem posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ne pa v nasprotju z njihovo voljo. Ob dejstvu, da se privolitev za objavo podatkov o plači ne predpostavlja, prosilec pa zahtevku ni priložil pisnega soglasja delavcev organa, da dovoljujejo javno seznanitev, je organ prosilčev zahtevek zavrnil.
V zvezi z zahtevkom za posredovanje dokumentacije, ki vsebuje »konkretna merila za nagrajevanje« delavcev organa, pa je organ zapisal, da bo prosilcu omogočil vpogled v splošni akt organa, ki ureja plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, in sicer na zgoraj opredeljeni način.
V telefonskem razgovoru, ki je dne 24.9.2004 potekal med Pooblaščenko in odgovorno osebo organa, je Pooblaščenka odgovorno osebo opozorila, da je odločba pomanjkljiva, saj ne vsebuje pravnega pouka. Odgovorna oseba je zatrdila, da bo organ napako odpravil in izdal popravek odločbe.
Prosilec je dne 25.9.2004 na Pooblaščenko naslovil pritožbo zoper odločbo organa št. 955-1/04, s katero je organ le delno ugodil prosilčevi zahtevi po dostopu do informacij javnega značaja. Prosilec v pritožbi navaja, da je organ po katalogu zavezancev, ki ga je izdala Vlada RS, med zavezanci za dostop do informacij javnega značaja. Odločba po prosilčevem mnenju prosilcu neutemeljeno onemogoča dostop do podatkov o mesečnih plačah in ostalih bonitetah delavcev, ki imajo individualne pogodbe (v obliki fotokopije ustreznih dokumentov) ter dovoljuje samo vpogled v merila za nagrajevanje delavcev, ne pa tudi pridobitev dokumenta v obliki fotokopije.
Dne 28.9.2004 je Pooblaščenka prejela popravljeno odločbo št. 955/1-1/04, izdano dne 23.9.2004. Odločba, poleg zgoraj navedene odločitve organa glede zahteve prosilca in njene utemeljitve v nespremenjeni obliki, vsebuje tudi pravni pouk, da je zoper odločbo dopustno v roku 15-ih dni vložiti pritožbo na Pooblaščenca.
Pooblaščenka je dne 28.9.2004 z dokumentom št. 020-46/2004/10 v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP poslala organu pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 955/1-1/2004 z dne 23.9.2004, ki jo je Pooblaščenka prejela dne 28.9.2004.
V zvezi z navedeno zadevo je Pooblaščenka v skladu z 245. členom ZUP organ zaprosila, da v roku 5-ih dni od prejema te zahteve dostavi spis z vsemi dokumenti, ki jih je po ZDIJZ zahteval prosilec – merila o nagrajevanju delavcev organa ter fotokopije dokumentov, ki vsebujejo podatke o mesečnih plačah in ostalih bonitetah delavcev organa, ki so zaposleni na podlagi individualnih pogodb.
Organ je dne 5.10.2004 poslal odgovor na Pooblaščenkino zahtevo. V njem navaja, da v skladu s posredovano zahtevo za dostavo spisa z vsemi dokumenti, ki so bili podlaga za odločitev organa, Pooblaščenki posredujejo Pravilnik o osnovah in pravilih za ugotavljanje delovne in poslovne uspešnosti.
V nadaljevanju organ navaja, da nadzor nad plačami v skladu s 43. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami do Uradni list Rs št. 70/2004, v nadaljevanju: ZSPJS) opravlja resorno ministrstvo, to je Ministrstvo za zdravje, ki je med drugim pristojno za izvajanje nadzora nad plačami direktorjev vseh javnih zdravstvenih zavodov. Tako od julija 2004 dalje organ v skladu s prejetimi navodili Ministrstva, ki so tudi v prilogi odgovora, posreduje vse zahtevane podatke na Ministrstvo za zdravje.
Glede na navedeno in v skladu s tretjo točko 6. člena ZDIJZ se je organ odločil, da prosilcu podatkov ne bo posredoval.
Dne 6.10.2004 je potekal telefonski razgovor med Pooblaščenko in odgovorno osebo organa, v katerem je Pooblaščenka odgovorno osebo opozorila, da je dolžna posredovati zahtevano dokumentacijo o plačah oziroma plačilno listo ter da se pri tem ne sme sklicevati na drug organ (t.j. Ministrstvo za zdravje).
Pooblaščenka je dne 8.10.2004 prejela dopolnitev odgovora organa, poslanega dne 7.10.2004. Organ je navedel, da skladno s telefonskim razgovorom z dne 6.10.2004 sporoča, da ima le direktor organa oziroma trenutno vršilec direktorja organa sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi. V skladu z ZSPJS so že sedaj na AJPES-u oziroma na njihovi spletni strani objavljena mesečna izplačila plač, iz česar je razvidna mesečna bruto plača za direktorja organa. Organ je v zaključku še enkrat poudaril, da so posredovani podatki o višini plače po individualni pogodbi osebni podatki, ki so načeloma tajni.
Pritožba je utemeljena.
Pravico do informacij javnega značaja določa Ustava RS v 39. členu, ki določa:
»Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.«
Konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja določajo določbe ZDIJZ, ki v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Uvodoma Pooblaščenka ugotavlja, da se podatki o višini mesečnih plač in bonitetah delavcev, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo, nahajajo v obliki dokumentov, s katerimi razpolaga organ. Tudi merila za nagrajevanje zaposlenih in sicer za količino, kakovost, gospodarnost, itd., se nahajajo v pisni obliki, torej v obliki dokumenta.
ZSPJS, ki ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače, v 38. členu kot temeljno načelo določa javnost plač v javnem sektorju. Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ne velja pa to pravilo za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah.
2. člen ZSPJS določa, da javni sektor po tem zakonu sestavljajo državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po ZSPJS (prvi odstavek 2. člena ZSPJS).
Javni uslužbenec je zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju (četrta točka prvega odstavka, 2. člena ZSPJS).
Glede na navedeno je Pooblaščenka najprej presojala, če je organ del javnega sektorja, kot ga določa ZSPJS in če so uslužbenci pri organu javni uslužbenci in javni funkcionarji, kot jih definira ZSPJS.
Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/1992, s spremembami in dopolnitvami do Uradni list RS št. 2-65/2004; uradno prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 36/2004; v nadaljevanju: ZLD-UPB1) v 2. členu določa, da je lekarniška dejavnost javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki (v nadaljnjem besedilu: lekarnarji).
Organ je javni lekarniški zavod, ki je po javno dostopnih informacijah, objavljenih na spletnih straneh organa (http://www.gorenjske-lekarne.si/Html/Frejmi/F-predstavitev.htm), registriran v skladu z Zakonom o zavodih pri (ob času registracije) Temeljnem sodišču v Kranju in vpisan v sodni register pod št. Srg 909/93 z dne 2.8.1993.
Na podlagi navedenega organ je javni zavod in kot tak sodi znotraj definicije javnega sektorja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 2. člena ZSPJS.
1. člen ZDIJZ določa, da zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Iz navedenega sledi, da organ sodi znotraj organov, ki so dolžni ravnati v skladu z ZDIJZ.
V skladu z ZSPJS (četrta točka prvega odstavka 2. člena) so zaposleni pri organu javni uslužbenci, razen tistih oseb, ki so javni funkcionarji.
ZSPJS za javne uslužbence in javne funkcionarje določa, da so plače v delu, kot jih definira zakon, javne.
Pooblaščenka je na podlagi teh ugotovitev presojala, kateri podatki se smejo posredovati prosilcu. Za razrešitev tega vprašanja je najprej presojala, kaj sodi v plačo javnih uslužbencev in funkcionarjev, ker so le ti podatki, razen dodatka za delovno dobo, javni.
Plača je sestavljena iz več delov: osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki.
Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja (trinajsta točka prvega odstavka, 2. člen ZSPJS).
Del plače za delovno uspešnost je tisti del plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec in funkcionar za nadpovprečno uspešno opravljeno delo v določenem obdobju (štirinajsta točka, prvega odstavka 2. člena ZSPJS).
Dodatki so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije (petnajsta točka prvega odstavka 2. člena ZSPJS).
Podatki o plači in bonitete, ki jih je zahteval prosilec, se nahajajo v plačilni listi, kakor tudi v pogodbi o zaposlitvi.
Na plačilni listi se nahajajo naslednji podatki:
- ime in priimek osebe, ki prejema plačo,
- plačilni razred,
- količnik,
- plačilo na uro,
- davčna številka,
- izhodiščna plača,
- OE/SM,
- IM/DS,
- občina in KS,
- plača in dodatki,
- dajatve,
- odtegljaji in
- informacija o končnem izplačilu.
Ime in priimek osebe, ki je prejela plačo, je javen, saj je to podatek o javnem uslužbencu in plače le teh so javne na način, da je mogoča njihova identifikacija.
Plača in dodatki vsebujejo podatke o rednem delu – dopoldan, dodatku po kolektivni pogodbi, delovni dobi, kvaliteti dela – akontacija, uspešnosti vodenja, prehrane med delom, prevoza na delo, dnevnic, kilometrine, potnih stroškov, rednega dela in podatek, ki je označen kot ostalo.
Vsi ti podatki, razen podatka o delovni dobi, so v skladu z 38. členom ZSPJS javni.
Za vse ostale podatke je Pooblaščenka preverila, če predstavljajo varovan oseben podatek. Pri tem je uporabila novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list Republike Slovenije št. 86/04; v nadaljevanju: ZVOP-1), ki je začel veljati 1. 1. 2005. ZVOP-1 v členu 112 določa, če je odločba ali sklep inšpektorja izdan pred uveljavitvijo tega zakona, se postopek konča po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99, 57/01, 59/01 - popr., 52/02 - ZDU-1 in 73/04 - ZUP-C). Ker Pooblaščenka ni inšpektor, mora za izdajo odločbe uporabljati ZVOP-1.
Pooblaščenka je presojala tudi, ali bi ostali podatki lahko predstavljali kakšno drugo izjemo v skladu z ZDIJZ.
I. Podatek OE/SM je podatek o stroškovnem mestu. Podatek kaže na računovodsko specifikacijo izplačila plače in ni osebni podatek, torej je javen.
II. Podatek IM/DS ne vsebuje nobene številčne ali kakršnekoli druge oznake, zato ne more biti ovir, da ga ne bi posredovali prosilcu.
III. Podatek o občini in KS, ki je izražen v številki, kaže vsem, ki poznajo številčno klasifikacijo občin in KS, kraj bivanja osebe, ki prejema plačo. Podatek o kraju prebivanja osebe je osebni podatek. 6. člen ZVOP-1 v 1. točki določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.
Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. točka 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenka je na podlagi tridelnega testa presojala, ali kljub dejstvu, da gre za osebni podatek, organ ta podatek lahko posreduje prosilcu.
Tridelni test, ki ga je uporabila Pooblaščenka pri odločanju o konkretni zadevi, temelji na naslednjih kriterijih.
1. Ali je omejitev pravice do informacij javnega značaja, oziroma podredno informacijske svobode (ki je del pravice do svobodnega izražanja) določena z zakonom. Definiranje in opredelitev zakonito določenega cilja (interesa).
Pooblaščenka ugotavlja, da obravnavani podatek je osebni podatek, ki je zavarovan z zakonom, kar predstavlja zakoniti interes, saj ga kot zavarovano kategorijo določa tako Ustava RS, kakor tudi ZVOP-1, kakor tudi tretja točka 6. člena ZDIJZ.
2. Ali bi razkritje pomenilo grožnjo, da bo povzročena resna škoda temu zakonitemu cilju (interesu)? Test resne nevarnosti.
Pooblaščenka opozarja, da mora zavrnitev temeljiti na testu resne nevarnosti. Ne zadostuje namreč, da informacija preprosto sodi v obseg zakonito predpisanih ciljev, ki so določeni z zakonom. Organ mora dokazati, da bi razkritje informacije povzročilo resno škodo temu zakonitemu interesu (cilju). V nekaterih primerih razkritje lahko koristi v nekaterih pa škoduje cilju. Da je nerazkritje podatka zakonito, mora biti čisti učinek (neto efekt) razkritja povzročitev resne škode temu cilju. Organ mora v konkretnem primeru torej tudi izkazati, da bi z razkritjem podatka, ki je predmet obravnave, le ta podatek povzročil resno škodo zakonitemu interesu, ki ga varuje ZVOP-1.
Pooblaščenka ugotavlja, da bi z razkritjem navedenega podatka povzročili resno škodo z zakonom določenemu cilju, da se ne razkrivajo osebni podatki. ZVOP-1 varstvo osebnih podatkov opredeljuje kot tako pomembno dobrino, da je vsako razkritje le teh, če ni drugače določeno z zakonom, šteti za resno škodo zakonitemu cilju. Zaradi navedenega je šteti razkritje osebnih podatkov za resno škodo, ki je povzročena varovanju ustavno zavarovane pravice.
3. Ali je škoda, ki bi nastala zakonito zavarovanemu cilju (interesu) večja, kot je pravno upravičen interes javnosti, da bi imel to informacijo? Definiranje in opredelitev interesa javnosti.
V okviru odgovora na to vprašanje je potrebno odgovoriti tudi na dileme, ki jih je izpostavilo ustavno sodišče RS.
a. Ali je poseg nujen – poseg mora biti nujen, to pomeni, da cilja ni mogoče doseči z blažjim posegom v ustavno pravico ali celo brez njega (drugi možni ukrepi z istim ciljem ga ne morejo nadomestiti);
b. Ali je poseg primeren - poseg mora biti primeren za dosego zaželenega, ustavno dopustnega cilja in
c. Upoštevati je treba tudi t. i. sorazmernost v ožjem smislu. To pomeni, da je pri ocenjevanju nujnosti posega treba tehtati pomembnost posega v ustavno pravico s pomembnostjo ustavno dopustnega cilja, ki želi zavarovati ali zagotoviti druge ustavno varovane dobrine, in odmeriti upravičenost nujnega posega sorazmerno s težo posledic.
Zahteva se prevladujoč javni interes: Tudi v primeru, ko je možno pokazati, da bi razkritje informacije povzročilo resno škodo zakonitemu cilju, mora biti informacija kljub temu razkrita, če koristi razkritja presegajo resno škodo.
Pooblaščenka je presodila, da ni izkazan nikakršen javni interes za razkritje tega podatka.
Zaradi vsega navedenega je treba navedeni podatek šteti kot izjemo v skladu s 3. točko 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenka je zgoraj opisani tridelni test uporabila v vseh nadaljnjih primerih, kjer je bilo vzpostavljeno vprašanje posredovanja osebnih podatkov, razen, če iz zapisanega izrecno ne izhaja drugače.
IV. Pooblaščenka je nato presojala podatke o plačilnem razredu, količniku, SIT na uro in izhodiščni plači. Pooblaščenka je razsodila, da so to podatki, ki se vežejo na plačo. Vsi ti podatki so bodisi javno objavljeni, bodisi so izračunani na podlagi zakonskih določb in jih je torej mogoče razbrati. Vsi ti podatki so posredno ali neposredno izkaz prejete plače in predstavljajo zgolj pot oz. način izračuna plače.
V. Pooblaščenka je presojala tudi, če so javni podatki o davčni številki in transakcijskem računu posameznika. ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.
Tako za davčno številko kakor za transakcijski račun lahko ugotovimo, da predstavljata podatek, ki se nanaša na posameznika. Kljub temu, da ta podatek ne kaže na nič drugega kot zgolj na dejstvo, da oseba ima davčno številko ali transakcijski račun, vsaj pri slednjem številke kažejo lahko še na banko, kjer ima posameznik odprt transakcijski račun. Pooblaščenka ugotavlja, da sta oba podatka osebna podatka, saj se nanašata na posameznika.
ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov.
ZVOP-1 v prvem odstavku 8. člena določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02, s spremembami in dopolnitvami Uradni list RS št. 15/03 in Uradni list RS št. 37/04; v nadaljevanju: ZPlaP) v drugem odstavku 29. člena določa, da so podatki o transakcijskih računih javni in dostopni na spletni strani Banke Slovenije. V registru transakcijskih računov se vodijo naslednji podatki o transakcijskih računih posameznega imetnika transakcijskega računa:
1. podatki o imetniku transakcijskega računa:
- ime in priimek ter naslov imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba oziroma firma, sedež in naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba oziroma firma, sedež in naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je zasebnik, oziroma naziv drugega imetnika transakcijskega računa,
- davčna številka in matična številka pravne osebe in zasebnika;
2. podatki o transakcijskem računu:
- številka računa,
- naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun;
- podatek o vzpostavljeni evidenci iz sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona
3. drugi podatki, potrebni za vodenje registra, ki jih določi Banka Slovenije s predpisom iz petega odstavka 28. člena tega zakona.
Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da ZPlaP določa javno objavo tako za podatek o transakcijskem računu posameznika, kakor tudi za podatek o davčni številki posameznika.
Ker je objavo teh podatkov, ki imajo sicer znake osebnih podatkov, določil zakon, ne gre za nezakonite posege v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Zato ti podatki niso več varovani osebni podatki in so torej javni.
VI. Pooblaščenka je nato presojala ali so javni podatki o dajatvah, ki jih zaposlenemu odtegujejo od plače.
Pri tem je ugotovila, da so podatki o odstotku, ki ga mora zaposleni plačati za pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje, porodniško varstvo in seštevek vseh teh podatkov javno objavljeni podatki in so razvidni iz določb Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPSV) in so za vse zaposlene določeni vnaprej. Ta podatek se ne nanaša na posamezno osebo, temveč na vse osebe, ki so zavezanci za plačevanje dajatev iz tega naslova. Ti podatki torej niso osebni podatki in ne morejo predstavljati izjeme v skladu s 3. točko 6. člena ZIDJZ.
Po navedbah organa so med dajatvami navedeni tudi zneski in odstotki, ki v skladu z zakonom pomenijo olajšavo za vzdrževane družinske člane ali otroke. Ti podatki so varovani osebni podatki in v konkretnem primeru ni podan interes javnosti, da bi se razkrili, saj samo dejstvo, koliko ima kdo otrok ali vzdrževanih družinskih članov ne vpliva na delo in tudi ni bilo pogoj za zasedbo obravnavanega delovnega mesta. Ta podatek zaradi navedenega zato ni javen.
VII. Osnova za davčno lestvico ni osebni podatek, ker se ne veže na posameznika, ampak na zakonsko določeno vsoto, ki predstavlja podlago za izračun dajatev in ostalih postavk. Podatek je javno objavljen in je zato javen.
VIII. Na plačilni listi je nato mesto, ki izkazuje ali oseba plačuje ali ne plačuje premije za dodatno pokojninsko zavarovanje. Ta podatek je osebni podatek in v konkretnem primeru ni podan interes javnosti za objavo. Podatek namreč ni vezan na pogoje za zaposlitev in tudi drugače ne izkazuje nobenega elementa, pri katerem bi lahko prevladal javni interes. Navedeni podatek je zato varovan osebni podatek.
VIII. Na plačilni listi je tudi znesek, določen z Zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list 126/03, v nadaljevanju: ZKDPZJU). 8. člen ZKDPZJU v prvem odstavku določa, da se javnim uslužbencem mesečno obračunavajo in vplačujejo skupne premije kolektivnega dodatnega zavarovanja glede na leta dopolnjene delovne dobe, v zneskih, določenih v skladu z Aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list Republike Slovenije, št. 73/03). Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je znesek sicer opredeljen na podlagi zakona in da je torej način, kako se ta znesek določi, javen, da pa se le-ta določa na podlagi delovne dobe, ki pa je varovan oseben podatek, saj posledično kaže tudi na starost posameznika. Delovna doba v konkretnem primeru ni bila pogoj za zasedbo delovnega mesta, zato ta podatek ne more biti javen.
IX. Na plačilni listi so navedeni še odtegljaji, ki so vezani izključno na posameznika in kažejo na dejstvo, ali ima oseba morda kredit, različna prostovoljna zavarovanja ali pa ima morda druge odtegljaje, ki so vezani le nanj(o) oz. na posamezno osebo, in nimajo nobene povezave s samim delovnim mestom. Vsi ti podatki so osebni podatki in v tem primeru ne obstaja interes javnosti, da bi se ti podatki razkrili.
Podatek o skupnem izplačilu je javen podatek, saj predstavlja plačo, ki je javna.
Na podlagi ugotovljenega mora organ iz dokumenta izločiti le tiste dele, ki vsebujejo podatke, ki predstavljajo upravičeno izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ. Prosilcu se mora zagotoviti delni dostop. 7. člen ZDIJZ določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta.
Pooblaščenka ob tem izrecno opozarja, da mora organ omogočiti posredovanje fotokopij zahtevane informacije javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03; v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Ugotoviti je potrebno, da je informacije, ki pomenijo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, mogoče izločiti iz dokumenta, saj informacije oziroma podatka ni mogoče natančno razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
Organ mora zato posredovati dokument z zabrisanimi podatki, ki predstavljajo zgoraj opisane izjeme.
Organ mora torej posredovati fotokopije plačilnih list organa vseh zaposlenih, ki imajo individualno pogodbo ali so jo imeli, za mesece januar, februar, marec, april, maj, junij, julij in avgust leta 2004.
Pooblaščenka je nato presojala še vsebino pogodbe o zaposlitvi delavcev z individualno pogodbo.
Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je to dokument, ki določa pravice iz delovnega razmerja. Ker gre za javne uslužbence, so te pogodbe javne, saj izkazujejo plačo, poleg tega pa ima javnost pravico vedeti, kakšne so pogodbe, ki jih država sklepa v njihovem imenu z zaposlenimi v državi ali dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi posebnih javnih pooblastil.
Javne so informacije, ki so nastale pri delovanju organa v obsegu izvajanja javnega pooblastila, koncesije, zato bi izjemo, ki jo ZDIJZ ne pokriva, lahko predstavljali zgolj podatki, ki se vežejo na izvajanje tržne dejavnosti.
Iz same pogodbe ni razvidno, katere pravice in ugodnosti so vezane na tržno dejavnost, katere pa na izvajanje dejavnosti na podlagi javnega pooblastila. Zaradi navedenega je zaradi transparentnosti potrebno prosilcu podati vse podatke, saj prekrivanje podatkov in pravic iz tržne dejavnosti s pravicami iz dejavnosti, ki je izvajana na podlagi javnega pooblastila, ne sme biti razlog, da se preprečita javnost in transparentnost izvajanja javnih pooblastil. Organ ima možnost, da vse te podatke vodi ločeno, ker tega ni storil, je potrebno prosilcu posredovati celotno pogodbo o zaposlitvi z vsemi podatki, ki se nahajajo v pogodbi.
Pooblaščenka je ob tem kot morebitno izjemo presojala podatek o delu plače iz tržnega poslovanja. Ker je ta del plače vezan na povprečno mesečno plačo v organu, ki pa jo zaposleni prejmejo, četudi ne zaslužijo prav nič na podlagi tržnega dela poslovanja organa, tak podatek zato ne predstavlja dejanske nagrade za tržno poslovanje in ga ni mogoče šteti za podatek, ki ne sodi v krog delovanja organa. Ta podatek je namreč pridobljen zgolj na podlagi izračuna iz povprečne plače v zavodu, to je plače, ki jo zaposleni v javnem zavodu prejmejo tudi in predvsem zaradi izvajanja javnega pooblastila. Zato je tak podatek potrebno obravnavati kot javen podatek in v konkretnem primeru ne more predstavljati izjeme.
Zaradi vsega navedenega mora organ prosilcu izročiti fotokopije vseh individualnih pogodb tistih, ki so bili med januarjem in vključno z mesecem avgustom na ta način zaposleni pri organu.
Prosilec je zahteval tudi podatke o merilih za nagrajevanje delavcev v obliki fotokopije. Organ je omogočil prosilcu vpogled v zahtevane dokumente. Zahtevane informacije se nahajajo v Pravilniku o osnovah in pravilih za ugotavljanje delovne in poslovne uspešnosti, ki ga je organ sprejel na sejah z dne 27.9.1994, 16.10.1996, 14.2.1997 in 7.6.2004.
Pooblaščenka opozarja, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki se odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato organ mora prosilcu v obliki fotokopije posredovati Pravilnik o osnovah in pravilih za ugotavljanje delovne in poslovne uspešnosti, ki ga je organ sprejel na sejah z dne 27. 9. 1994, 16.10.1996, 14.2.1997 in 7.6.2004.
Organ je dolžan takoj po tem, ko bo prosilec prejel odločbo Pooblaščenke, posredovati fotokopije dokumentov tako, kot je odločeno s to odločbo. Ker ZUP v tretjem odstavku 282. člena določa, da odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki, Pooblaščenka organ opozarja, da bo ta odločba postala izvršljiva v skladu z navedeno določbo.
Pooblaščenka je izpodbijano odločbo in ravnanje organa odpravila na pritožbo in sama odločila na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.