Igor Kršinar, novinar časnika Mag - Urad predsednika Republike Slovenije
+ -Številka: 020-19/2003/19
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka) na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ), o pritožbi Igorja Kršinarja, novinarja časnika Mag, Salomon 2000, d.o.o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Črnuče, Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), zoper ravnanje Urada predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi, odločba z dne 01.07.2004, št. 001-17-13/0405.02.2004, ki jo je izdal Urad predsednika Republike Slovenije, se odpravi.
2. Organ je prosilcu dolžan posredovati dokument, iz katerega je razviden podatek, koga vse je dne 18.12.2003 Pisarna bivšega predsednika republike Slovenije gostila v Vili Podrožnik.
3. Organ je v roku 15 dni od prejema te odločbe dolžan prosilcu posredovati zahtevan dokument v obliki fotokopije.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 30.12.2003 Pooblaščenki poslal dopis, v katerem ji v vednost pošilja zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je naslovil na Pisarno bivšega predsednika Republike Slovenije (v nadaljevanju: Pisarna), in odgovor Pisarne glede dogodka, ki se je zgodil v protokolarnem objektu Vila Podrožnik.
Prosilec je zapisal, da je vsaka dejavnost nekega politika v času opravljanja državne funkcije (med temi je tudi funkcija bivšega predsednika) informacija javnega značaja, o kateri ima javnost pravico biti obveščena. Prosilec je spraševal, koga vse je 18. decembra 2003 bivši predsednik Republike Slovenije (v nadaljevanju: bivši predsednik) gostil v Vili Podrožnik, o čem so se pogovarjali in kakšni so bili stroški. Svetovalka bivšega predsednika v telefonskem pogovoru po navedbah prosilca ni želela povedati imen oseb, ki so se zbrali v protokolarnemu objektu. Po prepričanju prosilca ima javnost pravico izvedeti, kdo vse se sestaja v državnem objektu z državnim funkcionarjem in za denar davkoplačevalcev, zato je zaprosil Pooblaščenko, da ukrepa.
Prosilec je dopisu dodal tudi svoje vprašanje, poslanega dne 30.12.2003, na naslov Info-kucan@up-rs.si, in odgovor z dne 30.12.2003, ki ga je podala Pisarna.
Prosilec je dne 06.01.2004 posredoval Pooblaščenki elektronsko sporočilo, v katerem ji je posredoval vprašanja, in odgovore dr. Iztoka Puriča, direktorja javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve.
07.01.2004 je Pooblaščenka prejela v vednost elektronsko sporočilo, v katerem ji je prosilec posredoval odgovor Pisarne. V njem je zapisano, da seznam udeležencev posveta bivšega predsednika v Vili Podrožnik ni informacija javnega značaja.
Dne 07.01.2004 je Pisarna posredovala prošnjo, da naj Pooblaščenka zavzame stališče o tem, ali ima Pisarna po ZDIJZ sploh položaj državnega organa, ki z vidika svojih pristojnosti in odgovornosti razpolaga z informacijami javnega značaja, ki izvirajo iz njihovega delovnega področja.
Prosilec je dne 09.01.2004 poslal Pooblaščenki v vednost pritožbo v elektronski obliki, ki jo je poslal Pisarni.
Prosilec je dne 03.03.2004 po elektronski pošti Pooblaščenko obvestil, da v zvezi z njegovo pritožbo na Pisarno v zvezi s podatki, kdo vse je bil navzoč na posvetu bivšega predsednika v Vili Podrožnik 18. decembra lani, še ni dobil odgovora. Prosilec je zaprosil za informacijo, kaj se dogaja z njegovo pritožbo in kdaj jo bodo v Pisarni obravnavali.
Pooblaščenka je nato dne 09.03.2004 s strani prosilca prejela pritožbo zaradi molka organa.
V njej je prosilec zapisal, da je v skladu z ZDIJZ in Zakonom o medijih dne 30.12.2003 in 06.01.2004 Pisarno zaprosil za podatke o tem, kdo vse je bil navzoč na posvetu bivšega predsednika dne 18.12.2003 v Vili Podrožnik ter opisal vso korespondenco, ki jo je opravil s Pisarno (vse podrobno opisano zgoraj). V Pisarni so po navedbah prosilca vedno zavrnili odgovor z argumentom, da je šlo za posvet bivšega predsednika interne narave. Prosilec opozarja, da so ugledni pravni strokovnjaki, med njimi dr. Rajko Pirnat, dr. Senko Pličanič in direktor Urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko, zatrdili, da so posveti bivšega predsednika informacije javnega značaja, še zlasti, če se odvijajo v protokolarnem objektu ali katerem koli drugem državnem objektu. Prosilec opozarja, da je stroške posveta plačala Pisarna, ki se financira iz državnega proračuna. Prosilec meni, da je odklonitev odgovora kršitev ZDIJZ, zato je dne 09.01.2004 v skladu z ZDIJZ vložil pritožbo v Pisarno, ki jo je v vednost poslal tudi Pooblaščenki.
Prosilcu več kot mesec dni iz Pisarne niso odgovorili. Zato je poklical Pisarno, ta pa mu je podala odgovor, da Pisarna ni državni organ in zato niso pristojni, da bi odločali o pritožbi. Prosilec še zapiše, da po mnenju dr. Rajka Pirnata omenjena Pisarna je državni organ, saj deluje v skladu z Zakonom o zagotavljanju pogojev za opravljanja funkcije predsednika republike (Uradni list RS, št. 15/03 – v nadaljevanju: ZZPOFPR). Prosilec trdi, da se Pisarna izmika odgovoru in krši ZDIJZ, zaradi česar je podal pritožbo zaradi molka organa.
Pooblaščenka je dne 16.03.2004, z dokumentom št. 020/19/2003/8, na Vlado Republike Slovenije naslovila vprašanje, v katerem je navedla, da je vlagatelj vložil pritožbo na Pooblaščenko zaradi molka organa. Skladno s 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja upravni postopek. V 255. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, 73/04, v nadaljevanju: ZUP) je bilo takrat določeno, da lahko organ 2. stopnje reši in izda svojo odločbo oziroma uporabi postopek in nato s svojo odločbo reši stvar. V predmetni zadevi se je pojavilo predhodno vprašanje in sicer ali je Pisarna organ kot ga določa prvi odstavek 1. člena ZDIJZ. Ker je Vlada Republike Slovenije pristojna za objavo kataloga organov, je Pooblaščenka Vlado Republike Slovenije zaprosila, da se opredeli do vprašanja, ali je Pisarna oziroma bivši predsednik organ, kot ga določa ZDIJZ.
Vlada Republike Slovenije je dne 15.04.2004 na 70. redni seji sprejela pojasnilo o zavezanosti po ZDIJZ. Pooblaščenka je pojasnilo prejela dne 20.04.2004, z dokumentom št. 655-02/2003-6.
Prosilec je nato 04.05.2004 Pooblaščenki ponovno posredoval pritožbo zaradi molka organa. V njej je zaprosil, naj se mu sporoči, kaj je z njegovo pritožbo zaradi neodgovora Pisarne. V nadaljevanju je navedel navedbe, ki jih je navajal že predhodno.
Istega dne je poslal tudi elektronsko sporočilo, v katerem je zaprosil za odgovor na ista vprašanja.
Pooblaščenka mu je dne 05.05.2004 poslala odgovor, v katerem ga obvešča, kdaj bo prejel odgovor.
Pooblaščenka je po pravni presoji okoliščin na podlagi 65. člena ZUP odstopila zahtevo pristojnemu organu. Pooblaščenka je dne 31.05.2004, z dokumentom št. 020-19/2003/13 zahtevo in pritožbo posredovala Uradu predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana, in Vladi Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana.
Organ (Urad predsednika Republike Slovenije) je dne 01.07.2004, z dokumentom št. 001-17-13/04, izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ meni, da je Pisarna le organizacijska oblika pomoči za delovanje bivšega predsednika in je ne kaže istovetiti z vsebino dejavnosti le tega. ZZPOFPR določa le, da ima predsednik republike po prenehanju funkcije pravico do naziva in pravico do udeležbe na državnih svečanostih v skladu s protokolarnimi pravili. Noben drug predpis ne določa siceršnjega delovnega področja bivšega predsednika, kot tudi ne Pisarne. V 21. členu ZZPOFPR je določeno, da ima predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, pravico do pisarniškega prostora, svetovalca in delavca, ki opravlja administrativne in tehnične naloge, ter do uporabe službenega vozila z voznikom. Svetovalca in delavca zagotovi organ izmed svojih zaposlenih in ju razporedi v pisarno, delovno razmerje imata še naprej sklenjeno v organu. Bivši predsednik ima pravico do diplomatskega potnega lista ter v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja kot bivši predsednik doma in v tujini, pravico do varovanja, pomoči in storitev protokola ali predstavništev Republike Slovenije v tujini.
Ker delovno področje bivšega predsednika ni posebej določeno, bo slednji po mnenju organa, torej po lastni presoji, o svojem delovanju doma in v tujini obveščal javnost in s tem določal, kaj je informacija javnega značaja o njegovem delovanju.
Organ je mnenja, da so mnoge aktivnosti, tudi pogovori v določenem krogu oseb, nosilcev javnih funkcij ali upravičencev do nazivov (bivši predsednik republike) le metoda dela za izvrševanje dejavnosti, ki v 4. členu ZDIJZ ni določena kot informacija javnega značaja. O metodah dela se praviloma ne vodi uradne evidence, se ne oblikujejo dokumenti, o prisotnih osebah in o takšnih dogodkih se javnosti praviloma ne seznani, razen če sodelujoči tega ne sklenejo. Zato organ nima zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti bivšega predsednika republike.
Sredstva za delovanje Pisarne morajo biti v organu posebej zagotovljena. O porabi sredstev za delo Pisarne odloča predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija. Odredbodajalec za sredstva za delovanje Pisarne je generalni sekretar organa, finančno poslovanje za Pisarno opravljata organ in ministrstvo, pristojno za finance. V skladu z navedenim organ ugotavlja, da so bila sredstva na pogovorih bivšega predsednika dne 18.12.2003 v Vili Podrožnik uporabljena namensko, za reprezentančno dejavnost bivšega predsednika.
Na podlagi navedenega in ureditve, ki izhaja iz ZZPOFPR, po mnenju organa ni dvoma, da organ, kot tudi noben drug državni organ nima v predpisih določene pravice nadzora nad kakršnim koli siceršnjim delovanjem bivšega predsednika, razen nad smotrnostjo, gospodarnostjo in namenskostjo porabe sredstev proračuna, ki so dodeljena Pisarni. Za delovanje Pisarne v obsegu, določenem z ZZPOFPR, pa je odgovoren organ, ki bo o tem obveščal zainteresirano javnost.
Organ je nato dne 15.07.2004 prejel pritožbo prosilca zoper zavrnilno odločbo. V pritožbi prosilec ponavlja svoje predhodne navedbe, poleg tega pa še enkrat poudarja, da sta tako vsebina pogovorov, kakor tudi seznam navzočih, informaciji javnega značaja.
Prosilec navaja, da je bivši predsednik kot državni organ oziroma njegov del podvržen tudi ZDIJZ. Prosilec opozarja, da organ ni navedel izjeme v skladu s 6. členom ZDIJZ, po kateri bi mu lahko zavrnil zahtevo. Prosilec zato navaja, da bi morala Pooblaščenka, ker niso podani razlogi, ki bi opravičevali izjemo pri dostopu do informacij javnega značaja, njegovi pritožbi ugoditi in odrediti dostop do zahtevane informacije javnega značaja.
Pooblaščenka je nato še ugotovila, da zahteva prosilca ni v skladu s 17. členom ZDIJZ, ki določa obvezne vsebine zahteve, da zahteva namreč ne vsebuje zapisa, na kakšen način se želi prosilec seznaniti z zahtevano informacijo. Zato je na podlagi prvega odstavka 18. člena ZDIJZ dne 16.8.2004 prosilca pozvala na dopolnitev zahteve.
Prosilec je svojo vlogo še isti dan dopolnil tako, da je zahteval dostop do zahtevane informacije v obliki fotokopije.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenka je pri presoji pritožbe prosilca najprej obravnavala vprašanje ali je Pisarna organ, kot ga opredeljuje ZDIJZ.
Kot organe ZDIJZ opredeljuje državne organe, organe lokalne skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ).
Položaj bivšega predsednika ureja že omenjeni Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike. Pravice bivšega predsednika po prenehanju funkcije podrobno ureja navedeni zakon od 16. do 22. člena. Med pravice poleg pravice naziva bivši predsednik sodijo: udeležbe na državnih svečanostih, nadomestila plače, socialnih prispevkov, vrnitve na prejšnjo delovno mesto ter tudi pravica do pisarne, svetovalca in administrativnega delavca ter službenega vozila z voznikom. Pisarno in službeno vozilo mu zagotovi Vlada Republike Slovenije, svetovalca in administrativnega sodelavca pa Urad predsednika Republike Slovenije. Naprej zakon določa tudi pravico do diplomatskega potnega lista, dostopa do arhiva iz časa, ko je opravljal funkcijo predsednika republike, v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja kot bivši predsednik doma ali v tujini, pa poleg naštetega tudi pravico do varovanja, pomoči in storitev protokola ali predstavništev Republike Slovenije v tujini. Sredstva za delovanje Pisarne morajo biti posebej zagotovljena v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki skupaj z Ministrstvom za finance opravlja tudi finančno poslovanje za Pisarno.
V odsotnosti definicije pojma državnega organa je najprej potrebno ugotoviti temeljne značilnosti, ki izhajajo iz načina njegove ustanovitve, umeščenosti v strukturo drugih državnih organov, namena funkcij oziroma dejavnosti, zagotavljanja sredstev za njegovo delovanje in načina prenehanja. Merila lahko tako strnemo na naslednje značilnosti na osnovi katerih lahko ugotovimo, da gre za državni organ, če:
1. je oseba javnega prava ustanovljena z javnopravno listino,
2. je namen narave funkcij oziroma delovanja zasledovanje javnih ciljev,
3. je izključno financiran skozi režim javnih financ in
4. veljajo pravila javnega prava pri urejanju njegovih notranjih in zunanjih razmerij.
1. O ustanovitvi in prenehanju
Glede ustanovitve in prenehanja Pooblaščenka ugotavlja, da gre dejansko za zakonsko pravico predsednika republike, ki mu je prenehala funkcija, da bo opravljal določene dejavnosti še naprej, pri čemer so zanj v ZZPOFPR predvidene vse potrebne organizacijske rešitve, opravljanje teh dejavnosti pa je omejeno na pet let. Delovanje dejansko vzpostavi predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, tako, da omenjeno pravico izkoristi, izvede pa se tako, da se mu v ta namen ustanovi oziroma dodeli pisarna, z delovanjem pa preneha s potekom zakonskega roka. Ob tem velja omeniti, da seveda ni nujno, da bo predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, to pravico tudi izkoristil.
2. O zasledovanju javnih ciljev.
Čeprav bivši predsednik nima nobenih formalnih pristojnosti, pa vendarle iz določb, ki urejajo njegovo pravico koriščenja protokolarnih storitev povsem nedvomno izhaja reprezentativna narava funkcije in je zato pomemben tudi javni element pri opravljanju njegovih dejavnosti. Nenazadnje o pomenu kontinuirane dejavnosti bivšega predsednika priča dejstvo, da so zanj posebej predvidena tudi sredstva v proračunu. Tudi samega sprejema ZZPOFPR ne gre razumeti drugače, kot potrditev dejstva, da obstaja javni interes v tem, da bivši predsednik še naprej deluje na neki sicer neformalni, a nedvomno izjemno pomembni ravni. Ureditev namreč izkazuje zasledovanje javnega cilja, ki izhaja iz pretekle dejavnosti predsednika republike, in je, navkljub dejstvu, da cilj ni izrecno opredeljen, vendarle v celoti opredeljiv in določljiv.
3. O financiranju
Dejavnost bivšega predsednika je v proračunu posebej opredeljena (Proračun RS za leto 2004 in 2005: 01011102 Dejavnost bivšega predsednika Republike Slovenije) in ločena od postavke, ki jo ima Urad predsednika Republike Slovenije. Čeprav bivši predsednik ni odredbodajalec za uporabo sredstev za delovanje Pisarne, niti to ni nihče iz njegove pisarne, pa je dejstvo, da se njegova dejavnost v celoti financira iz proračuna. Je pa odredbodajalec Urad predsednika republike.
4. O urejanju notranjih in zunanjih razmerij
Glede na navedeno ni treba posebej poudariti, da tako za zunanje kot tudi za notranje delovanje celotne institucije bivšega predsednika, v celotnem okviru, ki ga za njegovo dejavnost predvideva ZZPOFPR, veljajo pravila javnega prava, in sicer v obeh organih, v katera je vpeta dejavnost bivšega predsednika.
ZZPOFPR bivšemu predsedniku podeljuje status in pravice kot fizični osebi zaradi njegovega prejšnjega položaja. Da gre le za status posameznika izhaja iz dejstva, da bivši predsednik nima po nobenem zakonu nikakršnih formalnih pristojnosti, njegov položaj pa se tudi ne odraža v lastni organizacijski obliki. Iz 21. člena ZZPOFPR namreč izhaja, da prostore za Pisarno ter službeno vozilo bivšega predsednika zagotovi Vlada, svetovalca in administrativnega delavca pa Urad predsednika republike. Iz tega jasno sledi, da bivši predsednik oziroma njegova Pisarna nima niti lastnega zaposlenega kadra niti organizacijske strukture (npr. predstojnika pisarne), ki je lastna vsem državnim organom kot tudi drugim subjektom iz 1. člena ZDIJZ.
Na podlagi navedenega Pooblaščenka torej opozarja, da iz ZZPOFPR brez dvoma izhaja, kar je v odgovoru na razrešitev predhodnega vprašanja potrdila tudi Vlada Republike Slovenije, da Pisarna deluje na način, ki je vpet v delovanje javne uprave, in zato tudi zanjo veljajo načela transparentne porabe javnih sredstev. Iz navedenega sledi, da je Pisarna umeščena v organizacijsko strukturo Vlade Republike Slovenije in Urada Predsednika Republike Slovenije. Tako eden kakor drugi organ sta državna organa – zavezanca po ZDIJZ, zato ni mogoče šteti, da za del, ki sodi znotraj njune sistemizacije, ZDIJZ ne velja. Zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja obravnava organ, v katerega sistemizacijo sodi del organa v konkretnem primeru, in le-ta organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije javnega značaja, v kolikor zahtevana informacija sodi med informacije javnega značaja in v kolikor ne sodi v eno izmed izjem, kot jih opredeli ZDIJZ v svojem 6. členu.
Tako iz prej citiranega odgovora Vlade kot iz odločbe Urada predsednika Republike Slovenije št. 001-17-13/04 izhaja, da je v tej zadevi Urad predsednika Republike Slovenije zavezanec za izdajo odločb po ZDIJZ, ki se nanašajo na informacije javnega značaja, ki nastanejo pri delovanju Pisarne zlasti v delu, vezanem na porabo javnih sredstev, za katero je odredbodajalec Urad predsednika Republike Slovenije.
Na podlagi navedenega je torej Urad predsednika Republike Slovenije dolžan prosilcu izročiti zahtevane informacije, v kolikor sodijo med informacije javnega značaja.
Pooblaščenka je ob obravnavi zahteve prosilca obravnavala vprašanje ali je zahtevana informacija, informacija javnega značaja. Pooblaščenka je že v odstopu zahteve in pritožbe na podlagi 65. člena ZUP pristojnemu organu dne 31.05.2004, z dokumentom št. 020-19/2003/13 Uradu predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana in Vladi Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana, zapisala, da je zahtevana informacija, ki jo je podal prosilec, in sicer »koga vse je 18.12.2003 bivši predsednik gostil v Vili Podrožnik«, informacija javnega značaja, kot jo opredeli ZDIJZ, v kolikor ne sodi v eno izmed z ZDIJZ predpisanih izjem. ZDIJZ namreč določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ).
Pooblaščenka ugotavlja, da organ ne navaja, da se informacija, ki jo zahteva prosilec, ne bi nahajala v obliki dokumenta, kar torej pomeni, da navedena informacija izpolnjuje enega izmed pogojev informacije javnega značaja in sicer tega, da se nahaja v obliki dokumenta.
Pooblaščenka ob tem tudi ugotavlja, da so vse informacije, ki se nanašajo na delo organa, informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. Delovanje organa zajema vsa dejanja, ki se izvedejo znotraj organa ali ob delovanju organa, in tudi tista dejanja, ki jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z delom organa.
Pooblaščenka ugotavlja, da je torej informacija, koga vse je 18.12.2003 bivši predsednik gostil v Vili Podrožnik, informacija javnega značaja, saj se nahaja v obliki dokumenta, čemur organ ni oporekal. Za navedeni dogodek so bila porabljena sredstva, ki so zagotovljena v proračunu za delovanje Pisarne, zato navedeni dogodek, sodi v delovno področje organa. Poleg tega je organ izdelal dokument sam, v sodelovanju z drugim organom, ali ga pridobil od drugih oseb, in tudi temu organ v svoji odločbi ne oporeka.
Zaradi vsega navedenega informacija, ki jo je zahteval prosilec, izpolnjuje vse pogoje, da je lahko definirana kot informacija javnega značaja.
Pooblaščenka opozarja, da ZDIJZ v 2. členu določa, da je namen tega zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. V konkretnem primeru Pooblaščenka meni, da je izpolnitev zahteve prosilca v javnem interesu zlasti zaradi naslednjih razlogov:
- z objavo navedenih podatkov se zagotavlja transparentnost, primerno upravljanje javnih sredstev in prevencijo pred zlorabami,
- državljani in davkoplačevalci imajo pravico vedeti, kako se trošijo sredstva, ki so jih zaupali v upravljanje državi.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenka odloča, da je organ dolžan prosilcu izročiti fotokopijo dokumenta iz katerega je razvidno, koga vse je dne 18.12.2003 bivši predsednik gostil v Vili Podrožnik.
Pooblaščenka je izpodbijano odločbo organa prve stopnje na pritožbo odpravila in odločila sama na podlagi prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00), tako kot je navedeno v izreku te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali s prepisom te odločbe.
Pooblaščenka za dostop do informacija javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.
Vročiti:
- Igor Kršinar, novinar časnika Mag, Salomon 2000, d.o.o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Črnuče, Ljubljana
- Urad predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana
- Vlada Republike Slovenije
- Pisarna bivšega predsednika
- Arhiv tu;