Prosilec, zoper odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije
+ -Številka: 020-3/2003/2
Kategorije: Osebni podatek
Pooblaščenec za dostop do informacij do javnega značaja (v nadaljevanju: pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03; v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi …………………(v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) opr. št. 2/03-152, z dne 15.05.2003 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Odločba Sodnega sveta Republike Slovenije, opr. št. 2/03-152, z dne 15.05.2003 se odpravi, zadeva pa se vrne organu prve stopnje v dopolnitev postopka in ponovno odločanje.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 31.03.2003 naslovil na organ zahtevo, da mu omogoči seznanitev z zapisniki sej organa, pod točko B, in sicer od vključno 01.01.2003 dalje.
V zahtevi zapiše, da se v skladu z 9. členom Poslovnika Sodnega sveta (z dne 23.09.1999; v nadaljevanju PSS) v zapisnike organa pod točko B vpisujejo sklepi, ki so pomembni za notranjo organizacijo organa. Prosilec je zahteval seznanitev z vpogledom v zahtevane dokumente, ob tem pa zapiše, da se bo kasneje morebiti odločil za prepis posameznih sklopov.
Organ je dne 16.04.2003 prosilca pozval, da navede s katero informacijo se želi seznaniti z vpogledom v zapisnike organa, ki so označeni pod oznako B.
Prosilec je organu poslal dne 28.04.2003 dopis, v katerem zapiše, da se želi seznaniti z zapisniki organa pod točko B od vključno 01.01.2003. Informacije s katerimi se želi seznaniti so torej vsa stališča, mnenja in druge odločitve organa, ki so v skladu s PSS vnešene v zapisnik rednih ali korespondenčnih sej organa pod točko B od 01.01.2003 do dneva, ko mu bo dostop do navedenih informacij javnega značaja omogočen.
Organ je dne 15.05.2003, z dokumentom št. 2/03-152, izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker se v zapisnikih pod točko B vnašajo tudi osebni podatki, kot na primer imena in priimki sodnikov, ki niso dostavili podatkov o premoženjskem stanju na podlagi določbe drugega odstavka 39. Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, spremembami in dopolnitvami do št. 67/2002; v nadaljevanju ZSS), podatki z imeni in priimki sodnikov, ki iz opravičljivih oziroma neopravičljivih razlogov niso dosegli obseg pričakovanega obsega dela, podatki ki so vezani na dopolnitev vlog posameznih sodnikov, ki imajo značaj osebnih podatkov, je organ zahtevo prosilca zavrnil.
Prosilec je dne 03.06.2003, vložil pritožbo zoper določbo organa št. 2/03-152, z dne 15.05.2003. V njej navaja, da je bila podana v postopku nezakonitost, saj organ po mnenju prosilca ne bi smel vsebinsko odločati o zahtevi, dokler ni izpeljal postopka v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ. Zaradi tega prosilec meni, da je organ s tem kršil postopek, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe. Ob tem zapiše, da stalna praksa organa, da pod točko B v zapisnike vnaša podatke, ki niso pomembni za notranjo organizacijo in poslovanje organa, in s tem krši drugi odstavek 9. člena PSS, ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja.
Prosilec tudi zapiše, da je organ napačno uporabil materialno pravo in ob tem opozarja na 7. člen ZDIJZ. Organ je namreč zavrnil dostop do informacij javnega značaja, ker so v zapisnik organa pod točko B vneseni tudi podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/1999, s spremembami in dopolnitvami do št. 59/2001 in št. 52/2002; v nadaljevanju: ZVOP). Prosilec opozarja, da naročnik, ob tem ni niti preučil možnosti, da bi iz svojih zapisnikov pod točko B izločil tiste informacije, ki pomenijo kršitev varstva osebnih podatkov in pritožnika seznanil s preostalimi deli zapisnikov organa pod točko B, v skladu z možnostjo, ki mu jo daje 7. člen ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe uporabljena dikcija »tudi«, namreč po mnenju prosilca jasno kaže na to, da niso vsi podatki, ki so vneseni pod točko B, tudi osebni podatki.
Poleg tega zapiše, da ZVOP ščiti dostop do osebnih podatkov drugih oseb, prosilec pa je okrožni sodnik, o katerem organ zbira informacije na podlagi ZSS in Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994, s spremembami in dopolnitvami do št. 28/2000 in 110/2002; v nadaljevanju: ZS) in je zato organ po mnenju prosilca napačno uporabil tako določbe ZDIJZ, kakor tudi določbe ZVOP, s tem, ko pritožnika ni seznanil z informacijami, ki se nanašajo nanj.
Zato prosilec predlaga, da pooblaščenec pritožbi ugodi, odločbo odpravi in jo vrne organu v ponovni postopek.
Organ je posredoval dne 08.09.2003, z dokumentom, št. 3/03-446, pritožbo v reševanje pooblaščencu .
Pritožba je utemeljena.
Iz odločbe organa je razvidno, da organ ni postopal pravilno in da ni spoštoval in uporabil vseh določb ZDIJZ.
Organ je namreč po svojih navedbah ugotovil, da se v zapisnikih organa pod točko B vnašajo »tudi« osebni podatki.
Pooblaščenec opozarja, da 6. člen ZDIJZ določa v tretji točki, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Vendar pa 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
26. člen ZDIJZ določa, da organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 6. členu tega zakona.
Pooblaščenec ugotavlja, da iz odločbe organa ni razvidno, da bi organ postopal skladu s 7. členom ZDIJZ. Še več organ je zapisal, da vsi podatki v zahtevanih dokumentih niso osebni podatki in bi moral torej podatke, ki pomenijo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ izločiti iz dokumenta, če to ne bi ogrozilo njihovo zaupnost, ter seznaniti prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Prosilec navaja tudi kršitev drugega odstavka 18. člena ZDIJZ, ne navaja pa načina kršitve te zakonske določbe. Pooblaščenec kljub temu organ opozarja na pravilno ravnanje organa v skladu z drugim odstavkom 18, člena ZDIJZ, ki določa, da je uradna oseba iz 9. člena ZDIJZ dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve.
Pooblaščenec pred nadaljnjem odločanjem organa, le-tega tudi opozarja, da ZVOP v 1. točki drugega odstavka določa, da je osebni podatek, podatek ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika ne glede na obliko, v kateri je izražen.
1.člen ZVOP pa določa, da se z varstvom osebnih podatkov preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov, varovanju zbirk osebnih podatkov in uporabi le-teh.
Organ naj bo pozoren tudi na 5. člen ZVOP, ki določa, da se določbe ZVOP ne uporabljajo za osebne podatke, v zbirki osebnih podatkov, za katere je posameznik pisno privolil, da so v njej in je po naravi ali namenu lahko vsakomur dostopna.
Ob tem pooblaščenec navaja tudi 18. člen ZVOP, ki se glasi:
»Upravljavec zbirke osebnih podatkov mora na zahtevo posameznika:
1. posamezniku omogočiti vpogled v katalog podatkov, vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje;
2. posamezniku posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj;
3. posamezniku posredovati seznam tistih, katerim so bili v skladu s petim odstavkom 11. člena tega zakona v določenem obdobju posredovani osebni podatki, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj;
4. posamezniku omogočiti vpogled v vire, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka podatkov in metodo obdelave.
Zahteva iz prejšnjega odstavka se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu zbirke osebnih podatkov.
Upravljavec zbirke osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled in prepis osebnih podatkov po 1. točki prvega odstavka tega člena najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali pa ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda in prepisa ne bo omogočil.
Izpis iz 2. točke in seznam iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora upravljavec zbirke osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali pa ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa oziroma seznama ne bo posredoval.
Če upravljavec ne ravna po tretjem in četrtem odstavku tega člena, se šteje, da je zahtevo zavrnil. Izpis iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne more nadomestiti listine ali potrdila po predpisih o upravnem ali drugem postopku, kar se označi na izpisu.
Stroške v zvezi z zahtevo in izpisom nosi upravljavec zbirke osebnih podatkov.«
Poleg tega je potrebno ob presoji posegov v varstvo osebnih podatkov upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri od teh posegov lahko morebiti v določenih primerih celo upravičeni. ZVOP v 23. členu določa, da je pravice posameznika v zvezi z varstvom osebnih podatkov mogoče omejiti samo izjemoma v primerih, ki jih določa zakon za potrebe nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja in preganjanja kaznivih dejanj ali kršitve etičnih norm za določene poklice, monetarne, proračunske in davčne zadeve, nadzora javne varnosti, in varstva subjekta podatkov ali pravic in svoboščin drugih, v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev, razen v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki so povezani z narodnim, rasnim in drugim poreklom, političnimi, verskimi in drugimi prepričanji, izobrazbo, zdravstvenim stanjem, razen nalezljivih bolezni ali spolnim vedenjem.
Ker organ ni uporabil ustreznih zakonskih določb prej navedenih zakonov, to pomeni kršitev materialnega prava v postopku pridobitve informacije javnega značaja. Izpodbijano odločbo je bilo zato treba odpraviti in vrniti v dopolnitev postopka in ponovno odločanje upoštevaje v tej obrazložitvi navedene pripombe, v skladu z določbo tretjega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Igor Šoltes, univ. dipl. prav.