Odvetnik Aleš Avbreht, ki ga zastopa Borut Zajec, odvetnik v Ljubljani, zoper molk Agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
+ -Številka: 020-51/2004/6
Kategorije: Kršitev materialnega prava
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenka), na podlagi 3. odstavka 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/2003, v nadaljevanju ZDIJZ), o pritožbi odvetnika Aleša Avbrehta, Slomškova ulica 12/a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa Borut Zajec, odvetnik v Ljubljani, zoper molk Agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Mali trg 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 5371-40/2004/3 z dne 7.10.2004, na podlagi 4. odstavka 27. čl. ZDIJZ in 3. odstavka 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), dne 3.2.2005 izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi.
2. Organ mora prosilcu nemudoma posredovati fotokopijo potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov za javni socialni zdravstveni zavod Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane, Tabor 10, 1000 Ljubljana.
3. Organ je dolžan plačati prosilcu stroške nastale v zvezi z vložitvijo pritožbe, v znesku 26.928,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema te odločbe, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločbe do plačila.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 15.09.2004 organu poslal zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja.
V zahtevi je navedel, da morajo biti v Republiki Sloveniji pravne osebe, ki se ukvarjajo s prometom medicinskih pripomočkov na drobno, registrirane pri ustreznem organu, kot to določa Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS št. 101/99, 70/00, 07/02, 13/02 – Zkrmi, 67/02 in 47/04 – ZdZPZ; v nadaljevanju:ZZMP) v drugem odstavku 100. člena ter Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati specializirane prodajalne za promet z medicinskimi pripomočki na drobno (v nadaljevanju: Pravilnik) v 7. členu, ki določa: »Pravne ali fizične osebe, ki želijo opravljati promet z medicinskimi pripomočki na drobno, morajo svojo dejavnost priglasiti pri Uradu Republike Slovenije za zdravila (sedaj Agencija za zdravila in medicinske pripomočke), na obrazcu SPEC/PROD/MP.
Dostop do informacij javnega značaja je prosilcu omogočen po 5. členu ZDIJZ, zato je prosilec organ zaprosil, da mu pošlje fotokopijo potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov za promet z medicinskimi pripomočki na debelo oziroma na drobno oziroma ustrezen izpis iz registra dobaviteljev z medicinskimi pripomočki za javni zavod Dom upokojencev Center, Tabor – Poljane, na naslovu Tabor 10, 1000 Ljubljana, z matično številko: 5051070 in davčno številko: 87980193 (v nadaljevanju Dom upokojencev).
Ker se prodajalna javno ukvarja s prodajo oziroma izposojo medicinskih pripomočkov in torej njihova dejavnost ni poslovna skrivnost, prosilec meni, da je to informacija javnega značaja in je do nje zato upravičen.
Organ je dne 07.10.2004 izdal dopis št. 5371-40/2004/3, v katerem glede na navedbe prosilca v zvezi s posredovanjem fotokopije potrdila o vpisu pravne osebe v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov le-temu sporoča, da zgoraj navedene informacije v konkretnem primeru ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja. V smislu 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa. V skladu z drugim odstavkom 16. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev (UL RS št. 58/03 in 45/04) organ med drugim opravlja upravne, strokovne, inšpekcijske in razvojne naloge na področju zdravil in medicinskih pripomočkov. Informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ bi torej predstavljala informacija, ki bi se nanašala na zgoraj navedena delovna področja organa kot upravnega organa, ne pa informacija o posameznem upravnem postopku v zvezi z določeno stranko, ki ga organ vodi in tudi evidentira z vpisom v register. Z ozirom na zgoraj navedeno mora torej prosilec za dostop do informacij iz registra, ki ga o vpisu predlagateljev, ki izpolnjujejo pogoje za vpis, vodi organ, izkazati pravni interes.
Prosilec je dne 21.10.2004 preko pooblaščenega odvetnika pri Pooblaščenki vložil pritožbo zoper odločitev organa. Prosilec meni, da si organ napačno razlaga določbe ZDIJZ, kar utemelji v nadaljevanju pritožbe.
ZDIJZ v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ se v svojem dopisu sklicuje na drugi odstavek 16. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev, ki precej splošno določa naloge organa. Sklicevanje na določbe Uredbe o organih v sestavi ministrstev in delovno področje organa, kot ga opredeljuje ta Uredba, je napačno in zavajajoče, saj je očitno, kar organ v svojem dopisu tudi potrdi, da vodi tudi evidenco oziroma register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Glede na navedeno po mnenju prosilca vodenje registra očitno sodi v delovno področje organa, saj v nasprotnem primeru organ vodi register, ne da bi za to imel pravno podlago. ZZdMP v 99. členu določa, da pristojni organ vodi register izdelovalcev, dobaviteljev in register medicinskih pripomočkov, ki so lahko v prometu v Republiki Sloveniji. Pristojen organ za vodenje registra je zadevni organ kot naslednik nekdanjega Urada za zdravila. Glede na vse navedeno vodenje registra (evidence) sodi v delovno področje organa.
Organ nadalje navaja, da prosilec v konkretnem primeru zahteva informacijo o posameznem upravnem postopku v zvezi z določeno stranko ter da organ takšne informacije ne more dati. ZDIJZ v 6. in 7. členu jasno določa, kdaj lahko organ v celoti zavrne dostop do zahtevane informacije oziroma kdaj lahko omogoči delni dostop. V konkretnem primeru razlogi za ravnanje organa po 6. ali 7. členu ZDIJZ ne obstajajo, zato je vsakršno sklicevanje na varovanje podatkov iz upravnega postopka neutemeljeno.
Ne glede na navedeno prosilec poudarja, da ni zahteval informacije o posameznem upravnem postopku (v smislu preverjanja pogojev, predložitve vloge in listin ter izdaje odločbe), pač pa le informacijo, ki je vpisana v register, ki izkazuje, ali je posamezna pravna oseba sploh usposobljena za poslovanje na področju medicinskih pripomočkov, torej informacijo, ki se v obliki registra oziroma evidence vodi v interesu varstva pravnega prometa in zlasti končnega uporabnika zdravil in medicinskih pripomočkov. Potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov ne izkazuje nič drugega kot dejstvo, da je konkretna pravna oseba vpisana v register in tako izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti, ti podatki pa so po mnenju prosilca javni.
Glede na to, da je prosilec zaprosil za posredovanje informacije javnega značaja, mu tudi ni potrebno izkazovati pravnega interesa, kot to navaja organ v svoji odločitvi. ZDIJZ namreč ne zahteva, da bi moral vlagatelj za dostop do informacije javnega značaja izkazati pravni interes. Zaradi vsega navedenega je organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po mnenju prosilca zavrnil neutemeljeno.
Glede na vse navedeno prosilec predlaga Pooblaščenki, da:
1. pritožbi prosilca ugodi ter organu naloži, da prosilcu posreduje zahtevane podatke
oziroma podrejeno pritožbi prosilca ugodi ter zahtevo prosilca pošlje v ponovno odločanje organu;
2. naloži organu, da prosilcu povrne stroške te pritožbe v 8 dneh, da ne bo izvršbe.
Pooblaščenka je dne 22.10.2004 z dopisom 020-51/2004/2 organu v skladu z drugim odstavkom 239. člena poslala pritožbo na odgovor organa, ki jo je prejela dne 22.10.2004.
V zvezi z omenjeno zadevo je Pooblaščenka v skladu z 245. členom ZUP od organa zahtevala, če ne bo ravnal v skladu z 242. ali 243. členom ZUP, da Pooblaščenki v roku 5-ih dni od prejema te zahteve dostavi spis z vsemi dokumenti, ki so bili podlaga za odločitev organa. Hkrati je Pooblaščenka organ opozorila, da kot zavezanec po ZDIJZ ni postopal v skladu z omenjenim zakonom, sa prosilcu ni izdal ustrezne odločbe s pravnim poukom, pa bi jo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ moral. Zato Pooblaščenka odgovor organa na dopis v skladu s četrtim odstavkom 22. člena šteje kot zavrnilno odločbo in organu zadeve zaradi ekonomičnosti postopka ni vrnila v ponovno odločanje zaradi postopkovne napake.
Organ je dne 29.10.2004 Pooblaščenki poslal odgovor na pritožbo prosilca. V odgovoru je navedel, da zahteve prosilca v svojem dopisu z dne 07.10.2004, opr. št. 5371-40/2004/3 ni zavrnil, ampak le želel, da stranka v skladu z drugim in tretjim odstavkom 82. člena ZUP izkaže svoj pravni interes, saj organ meni, da informacije v konkretnem primeru ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja. V smislu 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa po drugem odstavku 1. člena ZDIJZ. V skladu z drugim odstavkom 16. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev organ med drugim opravlja upravne, strokovne, inšpekcijske in razvojne naloge na področju zdravil in medicinskih pripomočkov. Nesporno v delovno področje organa sodi vodenje registra na podlagi drugega odstavka 100. člena ZZdMP in 7. člena Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati specializirane prodajalne za promet z medicinskimi pripomočki na drobno (Uradni list RS št. 73/00). Organi javne uprave so pri svojem delu in poslovanju s strankami dolžni le-tem nuditi ustrezne splošne informacije o upravnih storitvah. To so informacije o načinu poslovanja organov javne uprave pri odločanju o upravnih zadevah in izdajanju potrdil. Med splošne infomacije o upravnih storitvah ne spadajo informacije o poteku oziroma stanju konkretnega upravnega ali drugega postopka. Takšne informacije lahko stranke pridobijo le v primeru, ko izkažejo svoj pravni interes ali svoje pravne koristi, ki so vezane na takšen konkreten upravni ali drug postopek v skladu z določbami ZUP. V delovno področje organa torej ne sodi izdajanje izpiskov in informacij iz registra v smislu določb ZDIJZ, še zlasti določb 1. in 2. člena ZDIJZ. Drugi odstavek 1. člena navedenega zakona namreč določa dolžnost Vlade, da vsako leto objavi katalog organov iz prvega odstavka 1. člena, iz katerega so razvidni organi, ki so po ZDIJZ dolžni vsakomur omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja. 2. člen ZDIJZ pa opredeljuje namen zakona, to je zagotavljanje javnosti in odprtosti delovanja organov iz prvega odstavka 1. člena zakona, in pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, kamor izdajanje podatkov iz registra organa tudi vsebinsko ne sodi (prim. drugi odstavek 2. člena, postopkovno pa tudi določbo 8. člena, petega odstavka 25. člena ZDIJZ ter Uredbo o posredovanju informacij javnega značaja - Uradni list RS št. 113/03).
Glede na zgoraj navedeno je potrebno za dostop do informacij iz registra, ki ga o vpisu predlagateljev, ki izpolnjujejo pogoje za vpis, vodi organ, izkazati pravni interes v skladu z določbami ZUP. Z ozirom na navedeno torej organ ni mogel, niti ni smel postopati po določbah ZDIJZ, ampak je v skladu z določili ZUP le pozval prosilca, naj pred izdajo potrdil o vpisu v register izkaže svoj pravni interes. Glede na dejstvo, da organ v predmetni zadevi ni izdal odločbe, ampak v svojem dopisu z dne 07.10.2004 le pozval prosilca, naj izkaže pravni interes, je pritožba na podlagi prvega odstavka 27. člena ZDIJZ postopkovno nesprejemljiva, z vsebinskega vidika pa tudi neutemeljena. Organ je Pooblaščenki predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno zavrže ter prosilca napoti, da za izdajo informacij iz registra izkaže svoj pravni interes.
Pooblaščenka je dne 02.11.2004 z dopisom št. 020-51/2004/4 prosilcu posredovala odgovor organa.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenka najprej ugotavlja, da organ ni izdal odločbe v skladu z ZUP, temveč zgolj odgovor v obliki dopisa. Ker ta nima vseh sestavin po 210. členu ZUP, ga je zato potrebno šteti kot molk organa, ki se v skladu s 4. odstavkom 22. člena ZDIJZ šteje kot zavrnilna odločba.
V tej zadevi ni vprašljivo, ali obravnavana informacija sodi med informacije javnega značaja, saj določba 4. člena ZDIJZ pravi, da je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Register dobaviteljev medicinskih pripomočkov je, kot že samo ime register nakazuje, seznam pravnih oseb, ki so na podlagi konstitutivnega vpisa pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Tak register mora biti javno dostopen, saj je pravica prav vsakogar vedeti, ali nekdo opravlja svojo dejavnost v skladu s predpisi in če ima ustrezno registracijo izvedeno v skladu s predpisi. Ker obravnavane dejavnosti pravna oseba ne sme opravljati brez vpisa v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, uporabnikom teh storitev zato mora biti dana možnost preveriti verodostojnost vpisa v register in izpolnjevanja vseh pogojev za opravljanje dejavnosti. 6. odstavek 99. člena ZZMP pravi, da pristojni organ vodi register izdelovalcev, dobaviteljev in register medicinskih pripomočkov, ki so lahko v prometu v Republiki Sloveniji. 2. odstavek 100. člena ZZMP pa tistim pravnim ali fizičnim osebam, ki želijo opravljati promet z medicinskimi pripomočki na drobno nalaga obveznost, da svojo dejavnost registrirajo pri pristojnem organu.
Organ register torej vodi na podlagi izrecne zakonske določbe, pravna ali fizična oseba pa ima dolžnost, da svojo dejavnost v ta register prijavi. Če tak register ne bi bil javno dostopen, uporabnik medicinskih pripomočkov ne bi mogel presoditi ali sam preveriti, ali ima določena pravna ali fizična oseba dovoljenje za prodajo. Da takšno možnost uporabniki storitev vpisanih v register morajo imeti, je razbrati tudi iz 2. alineje 1. odstavka 101. člena ZZMP, ki pravi, da mora registrirana pravna ali fizična oseba svojo dejavnost opravljati na način, da je zagotovljeno varovanje javnega zdravja. Kazenske določbe ZZMP v 114. členu, 23. točka zajemajo tudi odgovornost za prekršek. Z denarno kaznijo najmanj 2.000.000 tolarjev se kaznuje pravna ali fizična oseba, če opravlja promet na drobno z medicinskimi pripomočki v nasprotju s 100. členom ZZMP. V skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (UL RS 56/02, v nadaljevanju ZIN) pa ima vsakdo možnost prijaviti kogarkoli, ki ne opravlja svoje dejavnosti v skladu s predpisi. Inšpektorate oziroma organe, ki so pristojni za nadzor nad izvajanjem zakonov (podlaga za ZZPM je 108. člen tega zakona) zavezuje 24. člen ZIN, ki pravi, da inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge iz svoje pristojnosti. Če vlagatelj prijave že sam preveri vpis v register in poda prijavo z dokazom, to pomeni, da ima organ na tej stopnji delo olajšano. Če bi morebitnemu prijavitelju vzeli možnost preveriti vpis v registru, bi bilo delovanje organa netransparentno, saj bi si s tem le-ta lastil izključno pristojnost nad pregledom oseb, vpisanih v register. Namen ZDIJZ pa je ravno v tem, da poleg strokovnih pravno formalnih pritožbenih kontrolnih mehanizmov omogoča tudi dodatni nadzor - nadzor javnosti.
Prosilec je od organa zahteval zgolj potrdilo o tem, ali je Dom upokojencev vpisan v obravnavani register. Takšen dokument, ki se nahaja v registru, za katerega ni nobene zakonske podlage, ki bi določila, da vpogled vanj ni možen ali da je za vpogled vanj potrebno izkazati pravni interes, je informacija javnega značaja. Pooblaščenka poudarja, da prosilec ni zahteval fotokopije dokumenta, ki bi bil del nekega odprtega upravnega postopka, temveč dokument, ki je nastal na podlagi že končanega postopka vpisa. Zato je napačno tolmačenje zavezanca, da mora prosilec na podlagi 82. člena ZUP za vpogled v upravni spis izkazati pravni interes.
Pooblaščenka opozarja, da pravni interes za postopke po ZDIJZ nima nobenega pomena. Na ta določila ZUP ZDJIZ ne posega, saj se ZDIJZ ne ukvarja s tem, kdo je lahko udeležen v upravnem postopku, ki ni voden na podlagi zahteve po ZDIJZ, temveč je ta zakon predpis (materialni in procesni z zgolj subsidiarno uporabo ZUP), ki opisuje postopek dostopa do dokumentov. Ti pa so seveda lahko nastali tudi v določenem upravnem postopku. Potrebno je torej ločiti sam postopek izdaje nekega dovoljena ali potrdila v tem primeru, kjer so v postopku udeležene zainteresirane stranke za pridobitev le tega, in pa postopke, ki se začnejo na podlagi ZDIJZ.
43. člen ZUP pravi, da mora oseba, ki se želi udeleževati postopka, izkazati pravni interes. Pravni interes pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist pa je le neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V četrtem odstavku istega člena še beremo, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes. Potrebno je poudariti, da se zahteva po ZDIJZ lahko sicer vloži tudi med samim potekom upravnega postopka izdaje nekega dovoljenja, potrdila ali izvedbe inšpekcijskega postopka, saj delo javnih uslužbencev ne more biti tajno in ZUP nikjer ne določa, da so takšni postopki per se zaprti za javnost. V 155. in 156. členu ZUP so zato izrecno določeni primeri, ko uradna oseba, ki se odloči za ustno obravnavo, lahko postopek za javnost zapre. Res je, da velika večina postopkov poteka po skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez navzočnosti strank, torej tako, da uradnik pregleda vse dokumente in izda odločbo. A to vendar še ne pomeni, da ima vpogled v takšen postopek lahko zgolj stranka v postopku.
Skupaj z določili ZDIJZ, ko gre za dokumente (odločbe), nastale v upravnem postopku, je potrebno brati tudi novi 82. člen ZUP (UL RS 73/04), ki je dostop uskladil z ZDIJZ. 82. člen v 3. odstavku pravi, da v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah. ZUP torej v tem členu napoti na ZDIJZ, če in ko organ presodi, da lahko gre za informacijo javnega značaja.
Na tem mestu velja opozoriti, da ZDIJZ omogoča vpogled v dokumente ali fotokopije ali elektronski zapis dokumentov tudi med samim potekom postopka (tako upravnega, pravdnega in nepravdnega kot tudi kazenskega). V 6. členu, ki določa izjeme od dostopa do javnih informacij, je med izjemami, ko organ prosilcu lahko zavrne dostop do dokumenta, v 8. točki zapisano tudi to, da organ zavrne dostop, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. ZDIJZ v tej točki in še nekaterih drugih vpeljuje v postopek dostopa t.i. škodni (harm) test. To pa pomeni, da mora organ prve stopnje (in na drugi stopnji tudi Pooblaščenka) pretehtati, kdaj bi razkritje neke informacije lahko škodovalo izvedbi samega postopka. Te točke 6. člena torej ne moremo tolmačiti zgolj tako, da se dostop kar a priori zavrne, temveč predvsem tako, da pretehtamo možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice na postopek, če dokument razkrijemo. Če ugotovimo, da nek podatek ne bo škodoval izvedbi postopka, potem nimamo pravne podlage za izdajo zavrnilne odločbe.
Organ se v svojih argumentih za zavrnitev dostopa sklicuje tudi na opredelitev delovnega področja organa.
Pooblaščenka opozarja, da je opredelitev, kaj sodi v delovno področje organa, v ZDIJZ širša od opredelitev v drugih predpisih in da informacije javnega značaja niso zgolj tiste, ki jih katerikoli zavezanec ustvarja zgolj na podlagi opisov delovnih področij v drugih predpisih. Med informacije javnega značaja sodijo tudi tiste, ki so skupne vsem organom, pa jih drugi predpisi ne omenjajo izrecno kot delovno področje organa – recimo plače javnih uslužbencev, javna naročila, upravne odločbe, sklepi, analize, programi zavezancev…, vse v duhu določbe ZDJZ, ki v 2. členu navaja, da je namen tega zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Gre torej za dokumente, ki nastajajo pri delu, pri izvrševanju pristojnosti posameznega organa. Splošno sprejeto stališče je, in tako meni tudi Pooblaščenka, da informacija javnega značaja iz delovnega področja organa v prvi vrsti pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Možno je tudi, da organ informacije ni izdelal sam, ampak v sodelovanju s kakšnim drugim organom. V takšnih primerih je možno zahtevati dokument od kateregakoli organa, ki ga poseduje. V obravnavanem primeru pa brez dvoma gre za dokument, ki nastane pri organu in ga je organ tudi dolžan vzdrževati in voditi na podlagi izrecnih zakonskih določb, torej sodi v zgoraj opisani ožji segment delovnega področja organa.
V registru dobaviteljev medicinskih pripomočkov ni nobenih podatkov, ki bi lahko v skladu s 6. točko ZDIJZ predstavljale kakšno od izjem, na podlagi katerih bi se lahko dostop do določene javne informacije omejil. Po pregledu potrdila o vpisu v register, ki se v spisu nahaja pod številko 5371-40/2004/6 z dne 29.10.2004, je Pooblaščenka ugotovila, da je to potrdilo zgolj dokument, ki potrjuje vpis neke pravne osebe v register, v tem konkretnem primeru Doma upokojencev Center, Tabor-Poljane, Tabor 10, 1000 Ljubljana. Na potrdilu ni nobenega varovanega osebnega podatka, niti ni nobenega podatka, ki bi ga lahko opredelili kot poslovno skrivnost; organ niti ni zatrjeval nobene od okoliščin, ki bi predstavljale izjemo po 6.čl. ZDIJZ..
Na tej podlagi je Pooblaščenka pritožbi ugodila. Ker organ 1. stopnje ni izdal odločbe, je na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP sama rešila zadevo po predloženih dokumentih, tako da je zahtevi ugodila, kot izhaja iz 2.tč. izreka. Ker prosilec od organa zahteva zgolj fotokopijo potrdila o vpisu v obravnavani register in ne overjenega potrdila, za katerega ima organ pravico zaračunati takso po Zakonu o upravnih taksah (UL RS, št. 8/2000 in spremembe in dopolnitve), mu organ stroške fotokopije lahko zaračuna zgolj na podlagi Uredbe o stroških posredovanja informacij javnega značaja (UL RS, št. 40/2004). Vpogled v informacijo javnega značaja pa je po 10. členu ZDIJZ vedno brezplačen.
Prosilec je v pritožbi zahteval tudi, da se mu povrnejo stroški pritožbe v višini 200 točk za sestavo pritožbe, 2% administrativnih stroškov in DDV na odvetniške storitve v višini 20%, v osmih dneh, da ne bo izvršbe.
Ker je Pooblaščenka pritožbi prosilca ugodila, je na podlagi prvega odstavka 114. člena ZUP, prvega odstavka 118. člena ZUP in tretjega odstavka 213. člena ZUP in Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03, 70/2003) sklenila, da se prosilcu priznajo potrebni stroški, nastali s pritožbo. Pooblaščenka je priznala prosilcu stroške sestave pritožbe v višini 200 odvetniških točk (tarifna številka 28 Odvetniške tarife), v vrednosti 110,00 SIT na točko, torej skupaj 22.000,00 SIT. Pooblaščenec priznava tudi 2% administrativnih stroškov, ki znašajo 440,00 SIT (13. člen Odvetniške tarife). Pooblaščenka je prosilcu priznala tudi stroške DDV v višini 20%, kar znese skupaj 26.928,00 SIT.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.