Odvetnik Vladko Began, zoper ravnanje in odločbo Univerze v Ljubljani, Teološka fakulteta
+ -Številka: 020-36/2004/5
Kategorije: Kršitev materialnega prava
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi odvetnika Vladka Begana, Kosovelova ulica 16, 3000 Celje (v nadaljevanju: prosilec), zoper ravnanje in odločbo Univerze v Ljubljani, Teološka fakulteta, Poljanska cesta 4, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), opr. št. 46/04-t, z dne 13.9.2004, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba odvetnika Vladka Begana, Kosovelova ulica 16, 3000 Celje, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Teološka fakulteta, Poljanska cesta 4, 1001 Ljubljana opr. št. 46/04-t, z dne 13.9.2004, se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 9.6.2004 naslovil na organ zahtevek, da mu na podlagi ZDIJZ posreduje informacije o tem, kako poteka postopek izstopa iz katoliške Cerkve oziroma na koga je potrebno nasloviti vlogo o izstopu, kaj mora le-ta vsebovati, kako hitro mora biti zadeva rešena, v katere matične knjige se vpiše izstop, kakšno potrdilo o izstopu se izda, in podobno.
Prosilec meni, da je do navedene informacije upravičen, saj je potek postopka izstopa iz katoliške Cerkve podatek oziroma informacija javnega značaja, ker spada v delovno področje organa, ki je del javnega zavoda Univerze v Ljubljani.
Organ je dne 12.7.2004 prosilcu poslal dopis številka 900-6/04-2. V prilogi dopisa je odgovor glede postopka izstopa iz katoliške Cerkve, ki ga je pripravil dr. Borut Košir, profesor za cerkveno pravo. V odgovoru organ še navaja, da mu navedeni odgovor pošiljajo kot informacijo, ukvarjanje s temi vprašanji pa ni v pristojnosti organa, zato naj se za dano informacijo in morebitna nadaljnja pojasnila prosilec obrne direktno na dr. Boruta Koširja, sestavljavca poslanega odgovora.
Prosilec je dne 19.7.2004 organu poslal nov dopis, v katerem ga poziva, da mu sporoči, kakšen je postopek prekinitve notranje zakramentalne pripadnosti, ki jo v svojem odgovoru omenja dr. Košir, pri tistih ljudeh, ki nočejo biti po izstopu iz katoliške Cerkve niti zakramentalno povezani z njo. Prosilec poziva organ, naj mu posreduje dokument oziroma dele dokumenta, v katerem je opisan postopek prekinitve oziroma prenehanja zakramentalne pripadnosti katoliški Cerkvi, v obliki, ki jo dopušča ustrezni zakon. Prosilec še enkrat poudarja, da je upravičen do pridobitve zahtevane informacije, ker le-ta spada v delovno področje organa, ki je del javnega zavoda Univerze v Ljubljani.
Dne 21.7.2004 je bilo prosilcu s strani organa poslano elektronsko sporočilo, v katerem tajništvo vodstva organa sporoča stališče organa, in sicer, da ukvarjanje s temi vprašanji ni v pristojnosti organa, zato naj se za dano informacijo in morebitna nadaljnja pojasnila obrne direktno na sestavljavca poslanega odgovora.
Prosilec je nato dne 22.7.2004 organu poslal dopis, v katerem ponovno navaja svoje mnenje, da zadeva spada v delovno področje organa, saj je dr. Košir v odgovoru, ki je bil poslan prosilcu kot priloga dopisa št. 900-6/02-2 z dne 12.7.2004, podal iskane informacije kot predstojnik Katedre za cerkveno pravo, torej v imenu organa. Prosilec nadalje navaja, da v kolikor organ meni, da ni pogojev za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z zahtevo z dne 19.7.2004, naj organ izda v skladu z 22. členom ZDIJZ pisno odločbo, kar bo prosilcu omogočilo uveljavljanje pravnega varstva pri pritožbenem organu.
Pooblaščenka je dne 27.8.2004 od prosilca prejela pritožbo zaradi molka organa, ki jo je prosilec poslal dne 26.8.2004.
V njej je prosilec zapisal, da je z dopisom z dne 9.6.2004 zaprosil organ za posredovanje določenih informacij javnega značaja. Prosilec je navedene informacije prejel dne 12.7.2004. Z dopisom z dne 19.7.2004 je prosilec od organa zahteval, da se mu dostavi dokument oziroma del dokumenta, v katerem je opisan postopek prekinitve oziroma prenehanja zakramentalne pripadnosti katoliški Cerkvi. Zahtevane informacije od organa ni dobil, dne 21.7.2004 pa je prejel elektronsko sporočilo, naj se glede zahtevane informacije obrne direktno na dr. Boruta Koširja, ki je pripravil odgovor v okviru dopisa z dne 12.7.2004, saj organ meni, da ukvarjanje s temi vprašanji ni v njegovi pristojnosti. Prosilec je dne 22.7.2004 na organ naslovil nov dopis, v katerem je ponovno zahteval, da se mu pošlje zadevne informacije. Prosilec meni, da informacija spada v delovno področje organa. V zakonitem roku prosilec ni dobil zahtevane informacije, niti mu ni bila izdana odločba v smislu 3. odstavka 22. člena ZDIJZ, zato smatra, da gre za molk organa in je njegova zahteva za posredovanje informacij javnega značaja zavrnjena. Zaradi tega prosilec vlaga pritožbo zoper zavrnitev zahteve, saj meni, da ravnanje organa ni bilo zakonito, in predlaga, da Pooblaščenka postopa v smislu 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/2004; v nadaljevanju: ZUP) ter zahteva od organa dokument oziroma dele dokumenta, ki vsebuje zahtevano informacijo. Mnenje o nezakonitem delu organa prosilec utemeljuje s tem, da informacija o postopku prekinitve oziroma prenehanja zakramentalne pripadnosti katoliški Cerkvi izvira iz delovnega področja organa, kar je razvidno tudi iz dokumenta, ki ga je v imenu organa pripravil dr. Borut Košir kot prilogo dopisu z dne 12.7.2004.
Pooblaščenka je dne 30.8.2004, z dokumentom št. 020-36/2004/2, na podlagi prvega odstavka 226. člena ZUP-a pozvala organ, da mora v roku 15-ih dni speljati postopek v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ in prosilcu dostaviti zahtevane dokumenta ali pa z odločbo zahtevo prosilca zavrniti oziroma zavreči.
Organ je dne 13.9.2004 izdal odločbo št. 46/04-t, s katero je zavrnil zahtevo prosilca po dostavi dokumenta oziroma dela dokumenta, v katerem je opisan postopek prekinitve oziroma prenehanja zakramentalne pripadnosti katoliški Cerkvi. Organ svojo odločbo utemeljuje s tem, da zahtevani dokumenti so dokumenti katoliške Cerkve. Zahtevana informacija po mnenju organa ni informacija javnega značaja, ker je del študijske tvarine pri nekaterih predmetih, ki se predavajo v okviru študijskega programa. Študijska materija oziroma del te materije pa ni dokument, ki bi bil v smislu 4. člena ZDIJZ informacija javnega značaja. Organ sicer poučuje in proučuje tudi doktrinarne, pravne in druge ureditve verskih skupnosti, tudi katoliške Cerkve, vendar ni pristojen ali pooblaščen, da v imenu teh skupnosti ureja in razlaga postopke vključitve in izstopa iz teh skupnosti. Prosilec naj svojo zahtevo naslovi na katoliško Cerkev oziroma njene predstavnike, organ pa mu tudi predlaga, da glede na izkazani interes za poglobljen študij problematike poišče ustrezno literaturo v kateri od knjižnic.
Prosilec je dne 24.9.2004 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je odločba organa nezakonita. Zato predlaga, da organ pritožbi ugodi in mu posreduje zahtevane informacije ali pa naj pritožbo odstopi Pooblaščenki. Prosilec predlaga, naj Pooblaščenka odločbo odpravi in vrne zadevo v nov postopek ali pa sama dobi zahtevane informacije in mu jih posreduje.
Prosilec nadalje ponavlja svoje predhodne navedbe, poleg tega pa dodaja, da je pri obrazložitvi organa prišlo do kontradiktornih navedb glede uporabe 4. in 20. člena ZDIJZ, zato je izrek nejasen in sam s seboj v nasprotju. 4. člen ZDIJZ opredeli, kaj je informacija javnega značaja, 20. člen ZDIJZ pa govori o tem, da bi organ v skladu s tem členom moral, če ugotovi, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, zahtevo najkasneje v treh delovnih dneh odstopiti organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za reševanje, in o tem obvestiti prosilca.
Sklicevanje na ta dva člena kot razlog za zavrnitev je nerazumno, in tudi izrek odločbe je nejasen. Prosilec pravi, da 20. člen ZDIJZ sploh ne more biti razlog za zavrnitev, ker ureja nekaj popolnoma drugega, in sicer situacijo, ko organ ne poseduje zahtevane informacije. Istočasno je to tudi v nasprotju s sklicevanjem na 4. člen ZDIJZ v smislu, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja. Prosilec navaja, da se torej enkrat zahteva zavrača zaradi tega, ker zahtevana informacija sploh ni informacija javnega značaja, samo zahtevano informaciji pa organ ima, drugič pa organ zahtevo zavrača zaradi tega, ker zahtevana informacija je informacija javnega značaja, ki pa je organ nima. Izrek je zato nejasen in sam s seboj v nasprotju, zatrjuje prosilec.
Nadalje prosilec še navaja, da je tolmačenje organa o tem, da študijska materija ni dokument oz. dokumentarno gradivo, ki bi sodilo med informacije javnega značaja, napačno. Nesporno je, da organ razpolaga z zahtevano informacijo, saj to v odločbi celo sam priznava. Prosilec trdi, da informacija, ki jo zahteva, sodi v delovno področje organa, saj tja predvsem sodi teološko študijsko področje iz področja katoliške Cerkve, kar zajema tudi posredovanje informacij drugim osebam. Organ navaja tudi, da študijska materija ni dokument oziroma dokumentarno gradivo, v zvezi s čimer je potrebno navesti, da se pojem dokument v ZDIJZ uporablja kot zbirni pojem za obliko, v kateri se nahaja informacija in gre za dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, pri čemer obstaja več načinov seznanitve z vsebino zahtevane informacije, kot so: vpogled, prepis, fotokopija in elektronski zapis, kar izhaja tudi iz 17. člena ZDIJZ. Informacija se torej lahko nahaja v eni izmed z zakonom določenih oblik in posreduje na način, kot je navedeno v prejšnjem stavku, in tako ne gre za dokumentarno gradivo samo po sebi, kot zatrjuje organ. Nenazadnje je organ prosilcu že dostavil dokument z naslovom Pripadnost katoliški Cerkvi, ki ga je izdal predstojnik Katedre za cerkveno pravo pri organu. To po mnenju prosilca dokazuje, da naslovni organ ve, kaj pomeni pojem dokument, saj je ta dokument naslovil kot zadevo – to pa je ena izmed oblik, v kateri se lahko nahaja informacija javnega značaja. Tudi sporno informacijo organ lahko posreduje prosilcu v obliki zadeve in na način fotokopije, prepisa ali elektronskega zapisa. Nesporno je torej, da sporna informacija je informacija javnega značaja, ki jo poseduje naslovni organ, zaradi česar je ta organ pri odločanju napačno uporabil materialno pravo (ZDIJZ). Poudariti je potrebno, da je bistvo ZDIJZ informacija in ne oblika, v kateri se nahaja informacija.
Prosilec v pritožbi dodaja, da naslovni organ navaja, da ni pristojen in pooblaščen, da v imenu katoliške Cerkve razlaga postopke vključitve in izstopa iz te skupnosti. Ta navedba po prosilčevem mnenju v celotni zadevi ni pomembna, kajti organ dela v imenu Univerze v Ljubljani oziroma v imenu javnega sektorja in ne katoliške Cerkve, ne glede na to, da je pretežna vsebina njegovega dela področje, ki se nanaša na katoliško Cerkev. Zato prosilec meni, da je napotek, naj svojo zahtevo naslovi na katoliško Cerkev, nepomemben in brez pravne podlage.
Kot je prosilec že navedel, sporna informacija je informacija javnega značaja, ki bi mu jo moral naslovni organ dostaviti. To izhaja tudi iz tega, da mu je naslovni organ v svojem imenu posredoval informacijo o postopku izstopa iz katoliške Cerkve, ki pa je bila nepopolna, saj ni vsebovala informacije o prenehanju zakramentalne pripadnosti katoliški Cerkvi. Če ta informacija ne bi bila javnega značaja, je naslovni organ ne bi smel posredovati, saj bi s tem kršil predpise. Zato je sedaj organ odločil v nasprotju s svojo prejšnjo odločitvijo.
Prosilec zaključuje pritožbo z ugotovitvijo, da bi glede na navedeno organ lahko zavrnil posredovanje sporne informacije samo iz razlogov, ki so navedeni v 6. členu ZDIJZ, kar pa oz odločbe organa ne izhaja. Prosilec stališče organa razume na naslednji način: organ razpolaga s sporno informacijo, na kakšen način se prekine oziroma preneha zakramentalna pripadnost katoliški Cerkvi, vendar pa je ta informacija tajna, saj jo očitno lahko prejmejo samo študenti teologije, ne pa javnost.
Podatek mora biti, da je lahko tajen, za takšnega razglašen na podlagi določenega postopka, kar pa v spornem primeru iz odločbe ni razvidno. Zato prosilec meni, da sporna informacija ne more biti tajna; poleg tega pa niso podani nobeni drugi razlogi iz 6. člena ZDIJZ, ki bi dajali naslovnemu organu pravico do zavrnitve dostopa do zahtevane informacije. Prosilec zagovarja stališče, da mora biti organ objektiven in posredovati zahtevane informacije javnega značaja, čeprav to mogoče ne bi bilo v korist katoliške Cerkve.
Dne 30.9.2004 je Pooblaščenka prejela dopis organa št. 900-6/04-9, v katerem jo organ obvešča, da ji v prilogi pošilja pritožbo prosilca, ki jo je prejel dne 27.9.2004, ter da pritožbo odstopa v nadaljnji postopek Pooblaščenki, saj organ vztraja pri odločbi št. 46/04-t, ki je bila Pooblaščenki poslana v vednost dne 13.9.2004.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ v 2. členu določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Pooblaščenka ugotavlja, da so dokumenti, ki vsebujejo informacije o tem, kako poteka postopek izstopa iz katoliške Cerkve oziroma na koga je potrebno nasloviti vlogo o izstopu, kaj mora le-ta vsebovati, kako hitro mora biti zadeva rešena, v katere matične knjige se vpiše izstop, kakšno potrdilo o izstopu se izda, in podobno, dostopni v javnih knjižnicah in da torej s tem, če bi prosilec prejel vse te dokumente s strani organa, ne bi bil zasledovan cilj zakona. Namen, ki ga zasleduje ZDIJZ, namreč je, da se zagotovi dostop do tistih informacij, ki sicer ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, ki pa v trenutku, ko nekdo zanje prosi, niso nikjer dostopne splošni javnosti. Zgolj takrat jih zato lahko prosilec zahteva od organov, ki te informacije posedujejo. V konkretnem primeru se vse zahtevane informacije že nahajajo v Zakoniku cerkvenega prava in učbenikih, ti pa se nahajajo v javno dostopnih knjižnicah (tudi na Teološki fakulteti). Javnosti teh dokumentov zato ni potrebno zagotavljati z instrumenti, zapisanimi v ZDIJZ, torej s posamičnimi dostopi vsakega posameznega prosilca.
V primeru, da bi Pooblaščenka presodila drugače, bi to posledično pomenilo, da bi kdorkoli lahko zahteval na primer tudi prepis vseh knjig, ki jih posedujejo javno dostopne knjižnice. Zakonodajalčev namen pa je jasen - namen ZDIJZ je zagotoviti javno dostopnost tistih podatkov, ki v trenutku zaprosila še niso javno dostopni širši javnosti, takrat torej, ko ima le določen, omejen krog upravičencev dostop do zahtevanih informacij, prosilec pa meni, da bi neka takšna informacija morala biti informacija javnega značaja. Le takrat morata zavezanec in Pooblaščenka dostop presojati na podlagi ZDIJZ.
Pooblaščenka še opozarja, da učbeniki, poleg tega, da so že dostopni v javnih knjižnicah, kot avtorsko delo uživajo še posebno zaščito.
25. člen ZDIJZ namreč določa, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ, v primeru, da ugodi zahtevi prosilca, prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Torej tudi v primeru, da učbeniki ne bi bili javno dostopni, bi imel prosilec zgolj možnost vpogleda, ne pa tudi možnost pridobiti fotokopijo ali elektronski zapis. V obravnavanem primeru pa so učbeniki in Zakonik cerkvenega prava, ki vsebujejo zahtevane informacije, kot že rečeno, javno dostopni v javnih knjižnicah in je vpogled vanje in izposoja možna med uradnimi urami posamezne knjižnice.
Če Zakonik cerkvenega prava ali učbeniki ne odgovorijo na katero od prosilčevih vprašanj, pooblaščenka opozarja, da zavezanec ni dolžan po ZDIJZ prosilcem odgovarjati na posamezna vprašanja. Če se odgovor na zastavljeno vprašanje ne nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, zavezanec zaradi zahteve prosilca ni dolžan ustvariti novega dokumenta. Lahko ga, kar je Teološka fakulteta v delu celo storila, saj je prosilcu z dopisom odgovorila na vprašanje, če meni, da je to za njeno delovanje in komunikacijo z javnostmi potrebno. Tak na novo ustvarjen dokument je prosilec že prejel.
Zaradi vsega navedenega Pooblaščenka ugotavlja, da je zahteva v nasprotju z namenom, ki ga zasleduje zakon, in jo je potrebno kot neutemeljeno zavrniti.
Na podlagi preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ter v mejah pritožbenih navedb je Pooblaščenka ugotovila, da je izrek odločbe organa prve stopnje zakonit, vendar obrazložen v določenem delu z napačnimi razlogi. Zato je Pooblaščenka na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP odločila v izreku isto kot organ prve stopnje in zavrnila pritožbo prosilca in navedla v svoji odločbi pravilne razloge za odločitev, ki jo je sprejela.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značajaNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
Vročiti:
- Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, Poljanska cesta 4, 1001 Ljubljana, osebna vročitev
- Odvetnik Vladko Began, Kosovelova ulica 16, 3000 Celje, osebna vročitev
- V arhiv, tu