Prosilec zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Ministrstva za notranje zadeve – Policija
+ -Številka: 021-44/2005/2
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 247. in 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22.4.2005, zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Ministrstva za notranje zadeve – Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št.: 205-3-005-934/07 z dne 11.4.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni izročiti fotokopijo dokumenta z naslovom 'Kršitev zakona o zaščiti živali – opozorilo' z dne 8.1.2005, šifra 3D693-21-9/203-2005, v katerem je dolžan izbrisati:
- naslov prebivališča prejemnika opozorila,
- imeni dveh geografskih pojmov v 3. vrstici 1. odstavka.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je z zahtevo z dne 11.3.2005 od Policijske postaje Sevnica (v nadaljevanju PP) zahteval fotokopijo opozorila, ki ga je izdala PP konkretnima lastnikoma psa v zvezi z zagotavljanjem fizičnega varstva psa. Zahteva se nanaša na dogodek, ki se je zgodil 31.7.2004, ko naj bi prosilca napadel pes znanih konkretnih lastnikov. Prosilec opozarja na dolžnost lastnikov psov, da imajo svoje pse vedno pod nadzorom lastnika (privezan na verigo, zaprt v boksu, med sprehodom na povodcu, nameščen nagobčnik…).
Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu (v nadaljevanju uradna oseba) je z odločbo 205-3-005-934/07 z dne 11.4.2005, na podlagi 3. in 7. točke 6. člena ZDIJZ, prosilčevo zahtevo v celoti zavrnila. Organ pojasnjuje, da gre pri zaprošeni informaciji za policijski ukrep, ki je bil izdan v obliki dokumenta in naslovljen na konkretno osebo v zvezi z njenim ravnanjem. Dokument vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po določilih Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1), kar sodi med izjeme po določilu 3. točke 6. člena ZDIJZ. Dokument pa je bil tudi sestavljen v okviru ugotavljanja prekrška, zato gre tudi za izjemo iz 7. točke 6. člena ZDIJZ. Upravičenost do dokumenta bi prosilec izkazal le s sprožitvijo sodnega postopka, ko bi dokument lahko zahtevalo sodišče, v kolikor bi presodilo, da ga potrebuje pri svoji odločitvi, ali pa odvetnik stranke ob predložitvi dokaza o začetku postopka na sodišču. Prosilec pa je bil po določilu 28. člena Zakona o policiji (Uradni list RS št. 102/04, UPB2 - ZPol) in Pravilnika o reševanju pritožb (Uradni list RS št. 1/04) seznanjen z dejstvom, da je PP pisno opozorila lastnika psa o dolžnosti zagotavljanja fizičnega varstva psa, tako na prvi kot na drugi stopnji. Da je bil prosilec seznanjen z opozorilom, izhaja tako iz zapisnika o obravnavi pritožbe pri vodji organizacijske enote št. 3D12-02-202-01-67/04 z dne 27.1.2005, ki je bil prosilcu poslan po pošti s spremnim dopisom z dne 8.4.2005, kot tudi iz zapisnika seje senata za reševanje pritožb zoper postopek policistov PP št. 143-05-202-01-107/2005 z dne 8.3.2005. Tudi ta je bil prosilcu poslan po pošti s spremnim dopisom z dne 10.3.2005. Tako obravnava, kot tudi seja senata, sta bili sicer opravljeni v prosilčevi navzočnosti, vendar nobenega od zapisnikov prosilec ni želel podpisati.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec po pošti vložil pritožbo z dne 22.4.2005, ki jo je organ prejel 28.4.2005. Pritožnik navaja, da ni prejel zahtevanega dokumenta, torej fotokopije pisnega opozorila konkretnemu lastniku psa in da se z izpodbijano odločbo nadaljuje zaščita kršiteljev predpisov, ne pa zaščita oziroma vsaj enako obravnavanje žrtev. Pritožnik se ne strinja z navedbo, da je bil kot oškodovanec seznanjen z dejstvom, da je PP opozorila lastnika psa na dolžnost fizičnega varstva živali. Pritožnik pred organom izvedenemu postopku očita zvijače, prejudicirane zaključke, nekorektnost in nezakonitost postopka, istočasno pa pritrjuje, da zgoraj omenjenih zapisnikov o obravnavanju zadeve res ni želel podpisati, ker prisotni niso želeli poslušati in pisati njegovih utemeljenih navedb in dejstev. Pritožnik govori o inkriminiranih zapisnikih, agoniji proti njemu osebno, nekorektnosti policistov v postopku…. Pritožnik ocenjuje, da ni razlogov za zavrnitev njegove zahteve, saj nikakor ne more iti za kršitev varstva osebnih podatkov, ker zahtevani dokument vsebuje bistveno manj podatkov (tudi osebnih) od zapisnika z dne 27.1.2005, ki pa ga je organ pritožniku poslal. Pritožnik potrjuje, da se mu je lastnik psa kot obdolženi za kaznivo dejanje po 146. členu KZ, v kazenskem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Sevnici, opravičil, sklenjena je bila celo sodna poravnava, vendar pa do prejema zahtevane fotokopije pisnega opozorila, ne more verjeti, da je PP pisno opozorilo lastniku psa res poslala in zato navedbo o poslanem opozorilu šteje za laž.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom št.: 205-3-005-934/09 z dne 9.5.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani opomin nahaja v obliki dokumenta, s katerimi razpolaga organ.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacijo javnega značaja, saj se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Kot ugotavlja tudi sam organ, se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o vsebini policijskega ukrepa, izdanega v obliki dokumenta. Ker dokument izvira iz delovnega področja organa, zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja in sicer na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je tudi, da prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za informacijo javnega značaja, vendar se dostop lahko zavrne zaradi ene od zakonskih izjem.
6. člen ZDIJZ zato taksativno določa dvanajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, v konkretnem primeru, ko gre za podatek, ki je opredeljen kot osebni podatek (tč. 3) ali ko gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (tč. 7). Pooblaščenec najprej pojasnjuje izjemo iz 7. točke 6. člena ZDIJZ, za uporabo katere je bistveno, da je postopek o prekršku še v teku, da torej postopek še ni zaključen in bi prav razkritje podatka škodovalo izvedbi samega postopka. V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokument, ki nima neposredne povezave s postopkom o prekršku, saj postopek (še) ni uveden. Zahtevani dokument je zgolj opozorilo – opomin pred uvedbo konkretnega postopka o prekršku, ki naslovniku opomina nalaga določeno ravnanje oziroma spoštovanje konkretnega zakona, sicer bo pristojni organ zoper njega uvedel postopek o prekršku. Iz zahtevanega dokumenta torej ni razvidno, ali je bil postopek o prekršku kasneje sploh uveden, saj dokument predstavlja zgolj predhodno fazo morebitnega kasnejšega postopka.
Zaradi varstva interesov iz zasebne sfere pa Pooblaščenec ocenjuje, da zahtevano pisno opozorilo sicer je informacija javnega značaja, vendar je organ dolžan omogočiti le delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki se nanašajo na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1) in 6. člena, tč. 3 ZDIJZ. Namen ZVOP-1 je prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1, Pooblaščenec posebej pojasnjuje, zakaj iz obravnavanega pisnega opozorila ni potrebno izločiti osebnega imena naslovnika opozorila, torej lastnika oziroma skrbnika psa. Sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, izobrazbe, rojstnega datuma, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), namreč še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati osebni podatki, iz katerih ni mogoče identificirati osebe, na katero se nanašajo, oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa.
Tiste dele dokumentov torej, ki predstavljajo osebni podatek fizične osebe kot izjemo iz 3. točke 6. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru torej naslov prebivališča fizične osebe in navedbo dveh (geografskih) krajev, ki kažejo lokacijo stanovanjske hiše, v kateri fizična oseba živi, mora organ iz dokumenta izločiti in prosilcu zagotoviti delni dostop. Oba omenjena podatka namreč v povezavi z osebnim imenom predstavljata varovana osebna podatka, ki izpolnjujeta pogoje iz 6. člena ZVOP-1. Tako iz navedbe naslova prebivališča, kot tudi iz navedbe dveh geografskih krajev, ki sta medsebojno povezana s potjo, bi bila razvidna lokacija hiše lastnika psa in tako posledično naslov njegovega bivališča, kar bi omogočilo določitev konkretne fizične osebe in s tem razkritje varovanega osebnega podatka. Prav za potrebe takšnih situacij uvaja ZDIJZ v 7. členu institut delnega dostopa, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena uradna oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta. Ob tem mora organ prosilcu posredovati zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 115/03, v nadaljevanju: Uredba), ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. (prvi odstavek)
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. (drugi odstavek).
Način oz. oblika seznanitve je torej odvisna od želje prosilca, po določilu 1. odstavka 25. člena ZDIJZ je organ dolžan prosilcu, ki zahteva informacijo v obliki fotokopije, le-to z zgoraj navedenimi nedostopnimi deli, izročiti v danem roku. Podrobnosti glede posredovanja informacij javnega značaja pa določa Uredba o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 115/03, v nadaljevanju: Uredba).
Na podlagi navedenega mora torej organ prosilcu v roku 15 dni izročiti fotokopijo dokumenta z naslovom 'Kršitev zakona o zaščiti živali – opozorilo' z dne 8.1.2005, pri čemer mora izbrisati naslov prebivališča prejemnika opozorila in imeni dveh (geografskih krajev) v 3. vrstici 1. odstavka, skladno z določbami ZDIJZ in Uredbe.
Pooblaščenec je zato s pritožbo izpodbijano ravnanje organa odpravil in sam odločil na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka