Prosilec proti Policiji, organu v sestavi Ministrstva za notranje zadeve
+ -Številka: 021-24/2005/15
Kategorije: Ali dokument obstaja
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju: ZDIJZ) in na podlagi 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ………… z dne 30.03.2005, (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) z dne 23.03.2005, šifra: 205-3-005-562-07, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 24.02.2005 naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja na Generalno policijsko upravo, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, na službo za stike z javnostjo, v kateri je prosil, da mu na njegov naslov pošljejo:
- seznam oseb, ki so opravili in imajo veljaven izpit za izvajanje sevalne dejavnosti (varnostniki operaterji usposobljeni za delo z viri ionizirajočega sevanja), ter njihovih delodajalcih, oziroma fotokopije potrdil o uspešnem končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe za delo varnostnika operaterja,
- seznam oseb, ki so uspešno opravili usposabljanje za odgovorno osebo iz varstva pred ionizirajočimi sevanji, ter njihovih delodajalcev, oziroma fotokopije potrdil o uspešno končanem usposabljanju,
- seznam gospodarskih subjektov, ki imajo veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.
Organ je dne 23.03.2005 izdal odločbo šifra: 205-3-005-562-07, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da izpite iz varstva pred ionizirajočimi sevanji izvaja Zavod za varstvo pri delu d.d. Ljubljana. Sektor za varnost in zdravje pri delu ima le seznam oseb, zaposlenih v Policiji, ki so na Zavodu za varstvo pri delu d.d. uspešno opravile izpit. Ker prosilec zahteva seznam vseh oseb, ki imajo izpit in njihovih delodajalcev, je očitno, da mu Policija tega seznama ne more posredovati. V Policiji za zaposlene potekajo usposabljanja za pridobitev funkcionalnih znanj za delo z rentgeni in sicer v organizaciji Policijske akademije, izvajalci pa so delavci Centra za proti bombno zaščito. Zaposleni morajo imeti pred tem izpit iz varstva pri delu pri pooblaščeni organizaciji, ki nikakor ni Policija.
Podatkov, ki jih prosilec zahteva, Policija nima. Zato je organ zahtevek prosilca v skladu z 226. čl. ZUP, s sklepom z dne 23.03.2005, šifra: 205-3-005-562/06, odstopil Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ter Zavodu za varstvo pri delu in o tem obvestil prosilca.
Ob tem pa organ še navaja, da je njihovo stališče, da zahtevani podatki ne predstavljajo informacije javnega značaja; iz določbe 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Ker zahtevana informacija po njihovem mnenju ne izhaja iz dejavnosti Policije, ki je določena v 3. čl. Zakona o policiji (ZPol-UPB2, Ur. l. RS, št. 102/2004, 14/2005), menijo, da seznam oseb, ki so opravile predmetni izpit, ni informacija javnega značaja, zato so zahtevo zavrnili.
Zoper odločbo je prosilec na organ vložil pritožbo z dne 30.03.2005. Prosilec v pritožbi navaja, da smatra, da ni utemeljena navedba organa, da Policija nima seznama oseb, ki so opravile strokovno izpopolnjevanja za delo varnostnika operaterja, saj organ sam navaja, da v Policiji potekajo usposabljanja za pridobitev funkcionalnih znanj za delo z rentgenom, o čemer Policija skupaj z ZVD izdaja potrdilo o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe, ki sta ga v primeru potrdila, ki ga poseduje sam prosilec, podpisala dr. Darko Anželj, gen. direktor Policije, in mag. Marko Maš, direktor ZVD, program usposabljanja pa je podpisal minister za notranje zadeve. Zato prosilec trdi, da organ s takšnim dokumentom razpolaga, ter, da gre za informacijo javnega značaja, saj gre pri »potrdilih« za dokumente, ki jih je izdal organ v sodelovanju z drugim organom (ZVD).
Ob tem je prosilec spremenil svojo zahtevo za posredovanje podatkov, saj navaja, da v skladu s prejšnjo argumentacijo ponovno prosi za seznam oseb zaposlenih v družbah za zasebno varovanje, ki so opravile usposabljanje za varnostnika operaterja (za delo z rentgenom).
Ker je prosilec v pritožbi navedel nova dejstva in deloma preoblikoval svojo zahtevo, je organ izvedeni postopek ugotavljanja dostopa do informacij javnega značaja dopolnil (skladno z 243. čl. ZUP), vendar tudi po tem ni mogel ugoditi zahtevi prosilca. Zato je organ z dopisom šifra: 205-3-005-562/12 z dne 01.04.2005 pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom na podlagi 245. čl. ZUP poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilca z dne 24.2.2005, zato je pritožba prosilca zoper odločbo organa dovoljena samo v tem delu. Prosilec je namreč v pritožbi svojo zahtevo spremenil, saj je zahteval povsem drug dokument kot v prvotni zahtevi. V tem primeru gre torej za novo zahtevo, o kateri organ sploh še ni odločil. Ob tem je potrebno v obravnavanem primeru upoštevati, da je prosilec s pritožbo zahteval druge, dodatne informacije in ne le tistih, ki jih je postavil v prvotni zahtevi z dne 24.2.2005, in sicer seznam oseb, ki so opravila usposabljanja za varnostnike operaterje za delo z rentgenom v družbah za zasebno varovanje.
Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, pritožba pa je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, saj s pritožbo zahteve ni mogoče razširjati, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo lahko preizkusil le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval s pisno zahtevo z dne 24.2.2005 in glede katerih mu je bil dostop zavrnjen, ker tega dokumenta nimajo.
Po pregledu s strani organa posredovanega spisa, Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje in odločitve v tej zadevi:
- seznam oseb, ki so opravili in imajo veljaven izpit za izvajanje sevalne dejavnosti (varnostniki operaterji usposobljeni za delo z viri ionizirajočega sevanja), ter njihovih delodajalcih, oziroma fotokopije potrdil o uspešnem končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe za delo varnostnika operaterja,
- seznam oseb, ki so uspešno opravili usposabljanje za odgovorno osebo iz varstva pred ionizirajočimi sevanji, ter njihovih delodajalcev, oziroma fotokopije potrdil o uspešno končanem usposabljanju,
- seznam gospodarskih subjektov, ki imajo veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.
V obravnavanem primeru je organ v izpodbijani odločbi izrecno navedel, da dokumenta, ki ga prosilec zahteva nima, in ravnal v skladu s 20. čl. ZDIJZ, ter zahtevo s sklepom odstopil organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje. Ob tem pa je še navajal, da zahtevana informacija sploh ni informacija javnega značaja, ker ne izhaja iz dejavnosti organa.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugimi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
V 1. odst. 4. čl. ZDIJZ je opredeljena definicija informacije javnega značaja, ki postavlja tri osnovne kriterije:
- iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati (organ dokument izdela sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobi od drugih oseb),
- nahajati se mora v neki materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument).
Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil.
ZDIJZ na organe zavezance torej ne naslavlja zahteve, da morajo ustvarjati nove dokumente, obrazložiti posamezne informacije, izdelati njihovo analizo, komentarje ali mnenja k posameznim informacijam. Prav tako jih niso zavezani prilagajati oziroma iz določenega dokumenta delati izvlečke. V tem delu torej ZDIJZ prosilcu ne nudi pravnega varstva in torej takšen zahtevek ne sodi v sklop zavarovane pravice.
V skladu z zgoraj opisano definicijo informacije javnega značaja je potrebno v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevanim dokumentom sploh razpolaga.
Zakonska podlaga za zbiranje podatkov, ki jih prosilec zahteva, predstavlja 23. čl. Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04-prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZVISJV - UPB2), ter 35. in 43. čl. Pravilnika o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj (Ur. l. RS, št. 13/2004). Navedene pravne podlage dovoljujejo dostop do teh podatkov le ministrstvu, pristojnemu za zdravje in ministrstvu, pristojnemu za okolje in sicer tako, da izvajalec usposabljanja vodi evidenco o opravljenih izpitih in podatke o opravljenih izpitih dvakrat letno v elektronski obliki, ki je predpisana v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, sporoča ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Ministrstvo, pristojno za zdravje, pa vodi evidenco o opravljenih strokovnih izpitih na način, ki omogoča dostop do podatkov ministrstvu, pristojnemu za okolje.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da bi lahko organ razpolagal z zahtevanimi podatki le v primeru, če bi bil izvajalec usposabljanja po ZVISJV - UPB2 in če bi usposabljali tudi delavce, zaposlene v zasebnem sektorju, kar bi pomenilo, da bi vodil tudi evidenco, ki jo prosilec zahteva. Pooblaščenec je na podlagi dodatnih poizvedb pri organu ugotovil, da organ ne izvaja usposabljanja po ZVISJV - UPB2. Za pravico do tega usposabljanja ni nikoli zaprosil, ker nima ustreznega strokovnega kadra, ki bi imel dovolj strokovnega znanja za izvedbo cca 30 urnega usposabljanja, zato tudi ni izdelal in verificiral programa tega usposabljanja.
Navedeno pomeni, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga prosilec zahteva, saj za zbiranje in obdelavo takšnih podatkov niti nima zakonske podlage, zato je organ ravnal povsem zakonito, ko je zahtevo zavrnil in jo odstopil organu, ki je glede na vsebino zahteve prisojen za njeno reševanje (v skladu z 20. čl. ZDIJZ).
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sicer izhaja, da pri organu za zaposlene v organizaciji Policijske Akademije potekajo usposabljanja za pridobitev funkcionalnih znanj za delo z rentgeni, izvajalci pa so delavci Centra za proti bombno zaščito, na kar se sklicuje tudi prosilec v pritožbi, ko organu očita, da njihova navedba, da nimajo seznama, ni utemeljena. Vendar takšno usposabljanje predstavlja drugo usposabljanje, ki je zgolj nadgradnja prej omenjenega zakonsko določenega usposabljanja, ki ni pogoj za delo na rentgenih, kot to velja za strokovni izpit na podlagi ZVISJV - UPB2, ampak pomeni pridobitev funkcionalnih znanj za varnostnike operaterje na rentgenskih aparatih. Delodajalci (zasebnega ali javnega sektorja) se torej lahko povsem prostovoljno, brez zakonsko določenih norm odločijo, da delavcu omogočijo tudi takšno izobraževanje, ki še dodatno dvigne nivo njihovega znanja. Niso pa k temu usposabljanju zavezani. Gre torej za povsem zasebno odločitev delodajalca, ki mora takšno izobraževanje tudi plačati.
Na podlagi navedenega gre za dve povsem različni izobraževanji, ki potekata pri različnih inštitucijah. In ker je prosilec v svoji zahtevi zahteval:
- seznam oseb, ki so opravili in imajo veljaven izpit za izvajanje sevalne dejavnosti (varnostniki operaterji usposobljeni za delo z viri ionizirajočega sevanja), ter njihovih delodajalcih, oziroma fotokopije potrdil o uspešnem končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe za delo varnostnika operaterja,
- seznam oseb, ki so uspešno opravili usposabljanje za odgovorno osebo iz varstva pred ionizirajočimi sevanji, ter njihovih delodajalcev, oziroma fotokopije potrdil o uspešno končanem usposabljanju,
- seznam gospodarskih subjektov, ki imajo veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti,
pri katerih je podlaga ZVISJV - UPB2, saj oseba oz. delavec le na podlagi takšnega izobraževanja zadosti zakonskim normam oziroma zahtevam, da lahko opravlja delo, pri katerem je izpostavljen ionizirajočem sevanju, Pooblaščenec zaključuje, da organ takšnega seznama nima, ker organ tovrstnega izobraževanja ne izvaja.
Na tej podlagi Pooblaščenec ocenjuje, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike.« Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci v skladu z ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ, je izpodbijana odločba zakonita in je prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka