Nives Roš, pri Dnevnik Časopisna družba d.d., zoper uradni zaznamek Uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja za slovensko sodstvo pri Vrhovnem sodišču Republike Slo
+ -Številka: 020-7/2004/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po svetovalki Sonji Bien (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 3. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 24/2003, v nadaljevanju ZDIJZ), o pritožbi Nives Roš, pri Dnevnik Časopisna družba d.d., Kopitarjeva 2 in 4, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper uradni zaznamek Uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja za slovensko sodstvo pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije UODIJZ 3/2004 z dne 20.1.2004, na podlagi 4. odst. 27. čl. ZDIJZ in 2. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. L. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), dne 12.11.2004 izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 10.12.2003 na organ naslovila zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja. Zahtevala je informacije, ki se nanašajo na izvedeni postopek za storitev objave organa »kadrovski razpis za prosta dela sodnega zapisnikarja in strokovnega sodelavca« v časopisu Delo dne 10.12.2003. Navedla je, da želi pridobiti informacijo glede načina preverjanja cene in informacijo o izbrani vrsti merila za ocenitev ponudb, oboje v obliki fotokopije. Obenem je zahtevala tudi fotokopijo notranjega predpisa organa, ki ureja postopek oddaje naročila male vrednosti.
Dne 18.12.2003 je prosilka prejela odgovor Okrožnega sodišča v Ljubljani Su 4-9/2003 z dne 15.12.2003. V odgovoru je navedeno, da v skladu z dolgoletno prakso organ vse objave za delovna mesta objavlja v časopisu Delo. Razlog leži v tem, da je Delo časnik z največjo naklado in posledično največjim dosegom. Naklada Sobotnega Dela, v katerem organ običajno objavlja razpise za delovna mesta, znaša 107.400 izvodov. V skladu z raziskavo Cati (Cati, NRB 2002) ima Sobotna priloga položaj vodilnega slovenskega aktualno-političnega tednika, saj jo redno bere 15,1 odstotka Slovencev. Naklada časopisa Delo je najmanjša ob ponedeljkih, ko znaša 80.000 izvodov. Po zgoraj omenjeni raziskavi Cati je Delo v drugem polletju leta 2002 doseglo 13,8 odstotkov populacije med 10. in 75. letom oziroma 13,8 odstotka polnoletnih Slovencev. Naklada časopisa Dnevnik pa dnevno dosega 65.000 izvodov (vir: spletna stran časopisa Dnevnik). V nadaljevanju je Okrožno sodišče v Ljubljani še pojasnilo, da pri odločitvi, kje objavljati razpise za delovna mesta, ni edini kriterij cena oglasnega prostora, temveč predvsem domet časnika (naklada in branost), ki povečuje možnost uspešnega razpisa. Določba internega pravilnika organa o kriteriju najnižje cene se presoja glede na ceno, doseženo ob uspešnem razpisu. S ponavljanjem objav se namreč stroški razpisa nesorazmerno povečujejo. V interesu Okrožnega sodišča v Ljubljani je torej doseči uspešen razpis s čim manjšim številom objav, pri čemer menijo, da jim časopis Delo omogoča dosego tega cilja v večji meri kot časopis Dnevnik.
Prosilka je dne 16.12.2003 organu ponovno poslala zahtevo za pridobitev informacije javnega značaja, v kateri je organ obvestila, da informacija, ki jo je prejela v dopisu Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 15.12.2003 (Su: 4-9/2003) ni informacija, ki jo je dne 10.12.2003 zahtevala. Prosilka je ponovno zahtevala fotokopijo uradnega zaznamka oziroma fotokopijo celotne dokumentacije o postopku izbire najugodnejšega izvajalca, na podlagi katere je bilo naročilo objave oddano in izvedeno. Ponovno je prosila tudi za fotokopijo notranjega predpisa organa, ki ureja postopek oddaje naročila male vrednosti.
Okrožno sodišče v Ljubljani je na ponovno zahtevo prosilke za pridobitev informacije javnega značaja odgovorilo z dopisom z dne 19.12.2003 št. Su:4-9/2003, ki ga je prosilka prejela dne 24.12.2003. V odgovoru je dodatno pojasnilo, da je ceno oglasnega prostora posameznega dnevnika mogoče preveriti tudi preko spleta. Po pregledu cen je bilo s stranki sekretarke sodišča ugotovljeno, da ne obstajajo občutne razlike med ceno oglasnega prostora v posameznih dnevnikih, obstaja pa velika razlika med naklado posameznih dnevnikov in s tem njihovim dosegom. Pri odločitvi o tem, kje objavljati razpise za delovna mesta, ni edini kriterij cena oglasnega prostora, temveč predvsem domet časnika (naklada in branost), ki povečuje možnost uspešnosti razpisa. Določba internega pravilnika o kriteriju najnižje cene se presoja glede na ceno oglaševanja, doseženo ob uspešnem razpisu. V prilogi tega dopisa je bila prosilki poslana fotokopija Pravilnika o javnih naročilih male vrednosti.
Prosilka se je na dopis organa dne 24.12.2003 odzvala z novo zahtevo. Organ ponovno obvešča, da prejeti odgovor ne vsebuje zahtevane informacije, saj želi pridobiti fotokopijo uradnega zaznamka oziroma fotokopijo celotne dokumentacije o postopku izbire najugodnejšega izvajalca, na podlagi katere je bilo naročilo objave organa v Delu dne 10.12.2003 oddano in izvedeno. Prosilka dodatno navaja, da Pravilnik organa za oddajo javnih naročil male vrednosti jasno predpisuje obliko zahtevane dokumentacije, zato na podlagi ZDIJZ prosilka še enkrat zahteva od organa fotokopijo celotne dokumentacije, ki jo mora skladno s 5. členom Pravilnika organa pri javnem naročanju voditi in hraniti odgovorna oseba, in kopije z javnim naročilom povezanih listin, ki jih morebiti hrani računovodstvo organa.
Dne 15.1.2004 je Pooblaščenec prejel pritožbo prosilke zaradi zavrnitve zahteve za pridobitev informacije javnega značaja. V pritožbi je navedla, da je organ v zakonitem roku ni bil pripravljen seznaniti z zahtevano informacijo javnega značaja. Ker prosilka tako ravnanje v skladu s 4. odst. 22. člena ZDIJZ razume kot neupravičeno zavrnitev zahteve, je Pooblaščenca prosila, da skladno s pristojnostmi odloči o pritožbi, omogoči pridobitev želene informacije ter tako poskrbi za javnost delovanja oseb javnega prava.
Pooblaščenec je dne 15.1.2004 v skladu z 2.odst. 239. člena ZUP organu poslal pritožbo prosilke zoper ravnanje organa.
Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja za slovensko sodstvo (v nadaljevanju: uradna oseba) je dne 20.1.2004 prosilki poslala odgovor v obliki uradnega zaznamka št. UODIJZ 3/2004. Prosilko je obvestila, da ji v roku, ki ga določa 23. člen ZDIJZ, pošilja dokumentacijo, vezano na razpis prostega delovnega mesta, objavljen v časopisu Delo dne 10.12.2003, in sicer:
- predlog vodje oddelka, da se izvede nadomestni razpis (s soglasjem predsednika sodišča),
- naročilo oglasa (dopis kadrovske službe z dne 4.12.2003),
- kopijo računa za objavo oglasa.
Pojasnila je, da druga dokumentacija v zvezi s tem razpisom ne obstaja. Pred objavo razpisa so bili vpogledani internetni ceniki treh časopisnih hiš, med njimi časopisov Delo in Dnevnik. Po pregledu cen je bilo ugotovljeno, da ne obstajajo očitne razlike med ceno oglasnega prostora v posameznih dnevnikih (velikost oglasnega prostora tudi ni neposredno primerljiva), obstaja pa velika razlika med naklado posameznih časopisov in posledično njihovim dosegom. Cena oglasnega prostora v časopisu Delo v velikosti 75x150 mm znaša 129.000 SIT, cena oglasnega prostora v časopisu Dnevnik v velikosti 90x150 mm pa 123.000 SIT, pri čemer naklada Dela znaša najmanj 80.000 izvodov (ob ponedeljkih), naklada Dnevnika pa 65.000 izvodov. Določba internega pravilnika organa o kriteriju najnižje cene se presoja glede na ceno, doseženo ob uspešnem razpisu. Na uspešnost razpisa pa vpliva zlasti domet časnika (naklada in branost). S ponavljanjem objav se stroški razpisa nesorazmerno povečujejo. V interesu organa je doseči uspešen razpis s čim manjšim številom objav, organ pa meni, da mu časopis Delo omogoča dosego tega cilja v večji meri kot drugi časopisi. V konkretnem primeru uradni zaznamek ni bil narejen in ga organ ni bil dolžan narediti, saj je upoštevaje 7. čl. internega pravilnika uradni zaznamek potreben le v primerih, ko je ponudba pridobljena po telefonu. Iz povedanega izhaja, da je organ ravnal skladno z internimi pravili. Dodatno je pojasnila, da je odgovor posredovan v skladu z 22. čl. ZDIJZ, ker je bilo zahtevi prosilke za pridobitev informacij javnega značaja ugodeno.
Uradna oseba je dne 23.1.2004 z dopisom št. UODIJZ 5/2004 Pooblaščencu v skladu s 1. odst. 240. čl. ZUP sporočila, da je prosilka v zakonitem 15 dnevnem roku vložila pritožbo na drugostopenjski organ za ZDIJZ, da je pritožba dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba. V nadaljevanju je uradna oseba pojasnila, da je prosilki dne 20.1.2004 že poslala celoten odgovor na vprašanja, ki jih je prosilka zastavila organu, in ji poslala vso razpoložljivo dokumentacijo, ki jo je v skladu z ZDIJZ zahtevala. V tej zadevi ni bila izdana negativna odločba, saj so prosilki v skladu s 1. odst. 22. čl. ZDIJZ v njenih zahtevah po dostopu do informacij javnega značaja v celoti ugodili. Glede na navedeno meni, da je pritožba prosilke neutemeljena.
Pritožba ni utemeljena.
Uvodoma Pooblaščenec ugotavlja, da je vlagateljica zahteve in pritožbe Nives Roš, ki se ji pošta vroča na naslov njene zaposlitve, Dnevnik Časopisna družba d.d., Kopitarjeva 2 in 4, Ljubljana in je bilo tolmačenje organa, da je vlagatelj pravna oseba Dnevnik Časopisna družba d.d., Ljubljana, napačno. Pravno osebo namreč zastopa zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, ki mora za zastopanje pravne osebe predložiti pooblastilo. Prosilka Nives Roš ni zakonita zastopnica družbe Dnevnik d.d., Ljubljana, ampak je pri njej zaposlena in za zastopanje te družbe ni predložila potrebnega pooblastila. Ker so bili odgovori organa in uradne osebe naslovljeni na Nives Roš in so se ji vročali na naslovu njenega delodajalca, ne gre za bistveno kršitev določb postopka (prim. 1. odst. 85. čl. ZUP in 2. odst. 247. čl. ZUP).
Iz gornjega, kronološko povzetega postopka pred odločanjem Pooblaščenca je razvidno, da prosilka vlaga pritožbo na podlagi 4. odst. 25. čl. ZDIJZ v povezavi z 2. odst. 27. čl. ZDIJZ. Če namreč prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je v zahtevi navedel; organ mora o tej zahtevi odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku treh delovnih dni. V tem primeru ima prosilec pravico do pritožbe (prim. 4. odst. 25. čl. ZDIJZ in 2. odst. 27. čl. ZDIJZ). Iz navedb prosilke v zahtevah in pritožbi izhaja, da je na prosilkino zahtevo najprej odgovorilo Okrožno sodišče v Ljubljani v obliki dveh dopisov; k drugemu je priložilo Pravilnik o javnih naročilih male vrednosti, ki ga je prosilka zahtevala že v zahtevi z dne 10.12.2003. Ker je prosilka menila, da se ni seznanila z informacijo javnega značaja, ki jo je zahtevala, oziroma da so ji bile posredovane napačne informacije, je vložila pritožbo. Upoštevaje 4. odst. 25. čl. ZDIJZ je nato uradna oseba prosilki posredovala še predlog vodje oddelka, da se izvede nadomestni razpis (s soglasjem predsednika sodišča), naročilo oglasa (dopis kadrovske službe z dne 4.12.2003) ter kopijo računa za objavo oglasa.
Upoštevaje navedeno v obravnavani zadevi ni vprašljivo, ali je zahtevana informacija takšna informacija, ki bi jo lahko opredelili kot informacijo javnega značaja. Opredelitev informacije javnega značaja je zapisana v določbi 4. čl. ZDIJZ. Po tej definiciji je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V obravnavani zadevi se je odločitev Pooblaščenca osredotočila na vprašanje, ali je organ prosilko seznanil z vsemi tistimi informacijami javnega značaja, ki jih je zahtevala. Tudi pri tej odločitvi je za odločitev o pritožbi pravno odločilna opredelitev informacije javnega značaja. Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Ta sklep je vplival na odločitev Pooblaščenca, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.
Kot je razvidno iz primerjave navedb v zahtevi prosilke z odgovori Okrožnega sodišča v Ljubljani in uradnega zaznamka uradne osebe, je prosilka na podlagi svoje interpretacije Pravilnika o naročilih male vrednosti, ki ga ji je posredovalo Okrožno sodišče v Ljubljani, sklepala, da organ razpolaga še z naslednjim dokumentom: s fotokopijo uradnega zaznamka oziroma fotokopijo celotne dokumentacije o postopku izbire najugodnejšega izvajalca, na podlagi katere je bilo naročilo objave organa v časopisu Delu dne 10.12.2003 oddano in izvedeno. Uradna oseba je ob tem, ko je prosilko seznanila s predlogom vodje oddelka, da se izvede nadomestni razpis (s soglasjem predsednika sodišča), z naročilom oglasa (dopis kadrovske službe z dne 4.12.2003) ter s kopijo računa za objavo oglasa, zatrdila, da druga dokumentacija glede tega razpisa ne obstaja. Ob tem je še pojasnila, da organ takšnega dokumenta ni bil dolžan ustvariti in opisala svoje tolmačenje internega Pravilnika o naročilih male vrednosti. Pojasnila je, da organ razlaga sporni člen internega pravilnika tako, da napravi uradni zaznamek samo, ko pridobiva ponudbe po telefonu; v obravnavanem primeru ga ni bil dolžan ustvariti, ker je pridobival ponudbe po internetu.
Glede na gornje ugotovitve je moral Pooblaščenec raziskati le, ali je organ prosilki posredoval vse tiste dokumente, ki predstavljajo informacijo javnega značaja. Na tem mestu velja ponovno izpostaviti opredelitev informacije javnega značaja in sicer, da zajema le že obstoječe dokumente. Pooblaščenec ugotavlja, da je uradna oseba dne 20.1.2004, po vložitvi pritožbe, prosilko seznanila z vsemi zahtevanimi informacijami javnega značaja, ki se nanašajo na postopek izvedbe naročila, na podlagi katerega je bil v časniku Delo dne 10.12.2003 objavljen razpis za prosti delovni mesti sodnega zapisnikarja in strokovnega sodelavca s tem, ko ji je posredovala tri dokumente: predlog vodje oddelka s soglasjem predsednika sodišča, naročilo oglasa ter kopijo računa za objavo oglasa in ob tem pojasnila, da z drugo dokumentacijo v zvezi z objavo z dne 10.12.2003 organ ne razpolaga. S tem, ko prosilka vztraja pri seznanitvi z uradnim zaznamkom po sporni določbi internega pravilnika, podaja zgolj svoje pravno tolmačenje postopka oddaje naročila male vrednosti. Po tolmačenju prosilke naj bi organ bil dolžan narediti uradni zaznamek tudi takrat, ko je pridobival ponudbe po internetu. To vprašanje pa po oceni Pooblaščenca ne more imeti vpliva na odločitev o pritožbi, ker se ne nanaša na vprašanje dostopa do informacij javnega značaja, ampak predstavlja vprašanje pravilnosti in zakonitosti postopka oddaje naročila male vrednosti. Odločanje o tem vprašanju ni v pristojnosti Pooblaščenca. Pooblaščenec ni odločal o tem, ali je organ ravnal v skladu s svojim internim pravilnikom pri oddaji predmetnega javnega naročila, ker to presega namen odločitve o dostopu do informacije javnega značaja. Za odločitev v tej zadevi je pravno pomembno le dejstvo, da organ takšnega uradnega zaznamka ni naredil, torej da takšen dokument ne obstaja. Na tej podlagi Pooblaščenec ocenjuje, da prosilki ni bil, upoštevaje opredelitev informacije javnega značaja, onemogočen dostop do zahtevanih informacij. Nasprotno, uradna oseba je prosilki posredovala vse informacije v obliki fotokopij dokumentov in je bila tako prosilka seznanjena z vsemi informacijami javnega značaja, ki jih je zahtevala. Takšna ugotovitev je narekovala zavrnitev pritožbe. Drugačna ugotovitev Pooblaščenca bi bila za organ neizvršljiva, ker bi mu nalagala posredovanje dokumenta, ki ni bil sestavljen.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP pritožbo prosilke zavrnil.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Svetovalka Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja
Sonja Bien, univ. dipl. prav.