Prosilec zoper Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 021-54/2005/4
Kategorije: Ali je organ zavezanec
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 19.5.2005, zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št.: 1322/01-090-3/2005/1 z dne 9.5.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na Vlado Republike Slovenije naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 11.4.2005 in zahteval vpogled v dokumente, ki vsebujejo naslednje informacije javnega značaja:
- dokument(e), iz katerega je razvidno, koliko sredstev je iz kakršnegakoli naslova prejelo Planinsko društvo Bled, Riklijeva 9, 4260 Bled;
- revizije in poročila, izdelana ob delovanju zgoraj navedenega društva;
- dokumente o porabi sredstev zgoraj navedenega društva in izvedeni kontroli;
- podatke o vseh postojankah in nepremičninah, ki jih ima zgoraj navedeno društvo.
Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije je prosilčevo zahtevo z dopisom št.: 09000-14/2005/2 z dne 15.4.2005, po določilu 20. člena ZDIJZ odstopil organu.
Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu (v nadaljevanju uradna oseba) je z nato odločbo št. 1322/01-090-3/2005/1 z dne 9.5.2005 prosilčevo zahtevo zavrnila, saj naj bi zahtevane informacije ne izpolnjevale pogojev za obstoj informacije javnega značaja po določilu 4. člena ZDIJZ. V obrazložitvi organ navaja, da z zahtevanimi dokumenti in podatki razpolaga samo Planinsko društvo Bled, ki je po določilu 2. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95 s spremembami) pravna oseba zasebnega prava. Podatke o materialnem in finančnem poslovanju je društvo dolžno izkazovati skladno s pravili, ki si jih določi v temeljnem ali posebnem aktu in skladno z računovodskim standardom, ki velja za društva. Nadzorstvo nad finančnim in materialnim poslovanjem je prav tako dolžno izvajati samo društvo in to na način, kot ga opredeli v temeljnem aktu. Prav tako so poročila o delu društva dokumenti, ki jih sprejema in s katerimi razpolaga samo društvo. Iz navedenega tako izhaja, da zahtevanih podatkov ali dokumentov ni mogoče opredeliti kot informacijo javnega značaja, ki bi jih izdal organ sam ali v sodelovanju z drugimi ali pa bi si jih pridobilo od drugih oseb, čeprav področje društev sodi v delovno področje organa, ki na podlagi 34. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS št. 24/2005, ZDU-1-UPB3, v nadaljevanju ZDU-1) opravlja naloge na področju upravnih notranjih zadev, kamor glede na določbo 16. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95 s spremembami, v nadaljevanju: ZDru) sodi tudi področje društev. Zaradi navedenega je organ po določilu 2. odstavka 22. člena ZDIJZ prosilčevo zahtevo zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec vložil pritožbo z dne 19.5.2005, v kateri navaja le, da organ ni prav razložil, da zahtevanih podatkov ali dokumentov ni mogoče opredeliti kot informacijo javnega značaja. Ker omenjeno društvo deluje v javnem interesu, je pritožba utemeljena.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št.: 1322/01-090-3/2005 z dne 23.5.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je na podlagi 2. odstavka 245. člena ZUP, organ z dopisom št.: 021-54/2005/2 z dne 5.8.2005 pozval, da v roku 3 dni Pooblaščencu posreduje vse obstoječe dokumente, ki se tičejo obravnavane pritožbe, torej za obdobje med letom 1986 in 2005 vse dokument(e), iz katerega je razvidno, koliko sredstev je iz kakršnegakoli naslova prejelo Planinsko društvo Bled, Riklijeva 9, 4260 Bled, revizije in poročila, izdelana ob delovanju zgoraj navedenega društva, dokumente o porabi sredstev zgoraj navedenega društva in izvedeni kontroli, podatke o postojankah in nepremičninah, ki jih posreduje/upravlja zgoraj navedeno društvo.
Na Pooblaščenčev poziv je organ odgovoril z dopisom št. 1322/02-090-3/2005 z dne 9.8.2005, v katerem ponovno poudarja, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, saj nima niti pravne podlage za njihovo zbiranje. Organ pojasnjuje, da s podatki in dokumenti o tem, koliko sredstev je prejelo Planinsko društvo Bled in kako jih je porabilo, razpolaga Planinsko društvo Bled samo. ZDru nalaga društvom le obveznost vodenja finančnega in materialnega poslovanja skladno s pravili, ki jih sama določijo v temeljnem ali posebnem aktu, pri tem pa so dolžna upoštevati računovodski standard za društva (standard 33). Nadzorstvo nad finančnim in materialnim poslovanjem so prav tako dolžna izvajati sama društva in to na način, kot ga opredelijo v temeljnem aktu, letno poročilo (bilanco stanja, bilanco uspeha) pa morajo društva tako kot drugi pravni subjekti predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (AJPES). Po določilu 26. člena ZDru nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito uporabo javnih sredstev, ki jih društva prejmejo za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja Računsko sodišče. Poročila o delu posameznega društva so prav tako dokumenti, ki jih obravnava in sprejme najvišji organ društva in s katerimi razpolagajo sama društva. Organ tudi nima podatkov o nepremičninah društev. Podatke o planinskih postojankah, ki jih posedujejo oziroma s katerimi upravljajo posamezna planinska društva, pa verjetno vodi Planinska zveza Slovenije.
Organ še navaja, da čeprav področje društev sicer sodi njegovo v delovno področje, je organ pristojen za pripravo zakonodaje s področja društev, vodenje centralne računalniške evidence društev, strokovno vodenje dela registrskih organov (upravnih enot) in reševanje pritožb zoper odločbe, ki jih v zvezi z registracijo, spremembo registracije oziroma izbrisom društev iz registra društev izdajo upravne enote. Organ oziroma registrski organi pa niso pristojni za nadzor nad delovanjem društev oziroma njihovim finančnim poslovanjem. Vsa dokumentacija o posameznih društvih, ki jo hranijo registrski organi oziroma organ, je povezana s konkretnimi upravnimi postopki na prvi in drugi stopnji. Ker torej organ ne zbira nobenih dokumentov o materialnem in finančnem poslovanju kateregakoli društva, zahtevanih podatkov ne more posredovati.
Pritožba ni utemeljena.
1. Irelevantnost izkazovanja pravnega interesa pri pridobivanju informacij javnega značaja
Ker prosilec svojo pritožbo utemeljuje na izpostavljanju statusa društva, ki deluje v javnem interesu, kot močnejšo podlago (torej izkaz pravnega interesa) za pridobitev zahtevanih informacij, Pooblaščenec najprej pojasnjuje irelevantnost izkazovanja pravnega interesa v pravu dostopa do informacij javnega značaja. ZDru v 2. odstavku 3. člena določa, da se društvu lahko v skladu s posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov.
Pooblaščenec poudarja, da je smisel in pomen ZDIJZ prav v njegovi širini in prostem dostopu prav vseh prosilcev do vseh informacij javnega značaja, brez izkazovanja pravnega interesa ali razkrivanja namena pridobitve informacije. Prosilcu zato nikakor ni bilo potrebno navajati pomena društva, ki deluje v javnem interesu, saj je z vidika prosilca za pridobitev informacije javnega značaja povsem irelevantno, kdo in za kakšen namen od pristojnega organa zahteva določeno informacijo. Po določilu 5. člena ZDIJZ ima namreč prav vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja. Bistveno torej je, da prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za informacijo javnega značaja, vendar se dostop lahko zavrne zaradi ene od zakonskih izjem. Pravno irelevanten je torej izraženi namen prosilca, da želi zahtevane podatke o društvu, ki deluje v javnem interesu.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi organi razpolagajo. Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Delovno področje organa je določeno v 34. členu Zakona o državni upravi (UL RS št. 24/2005, v nadaljevanju: ZDU-1-UPB3), po katerem le-ta opravlja naloge na področjih javne varnosti in policije, upravnih notranjih zadev in migracij. Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. V konkretni zadevi pa pristojnost organ določa tudi ZDru, ki v 2. odstavku 16. člena določa, da o pritožbah zoper odločbe pristojnega organa za registracijo društva odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Po določilu 1. odstavka 16. člena je za registracijo društva namreč pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva.
Če obstoječi dokument, ki je v posesti organa, obenem izvira iz delovnega področja organa, zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi.
Čeprav je pojem delovnega področja iz 4. člena ZDIJZ bistveno širši od pojma delovnega področja po določilih ZDU-1, pa Pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da zahtevane informacije v ničemer ne posegajo v delovno področje organa oziroma v področje njegove pristojnosti, zato organ z zahtevanimi informacijami (dokumenti) ne razpolaga, oziroma ne more razpolagati.
3. Ravnanje organa v primeru nepristojnost za odločanje o zahtevi
Po določilu 4. odstavka 65. člena ZUP mora organ, ki je dobil vlogo (zahtevo), pa ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izdati brez odlašanja sklep, s katerim vlogo zavrže zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki.
Čeprav ima ZDIJZ (20. člen) posebno določbo glede ravnanja organa, če ne poseduje zahtevane informacije, pa v konkretnem primeru organ tega določila ni mogel uporabiti. 20. člen ZDIJZ namreč določa, da mora organ, ki je prejel zahtevo in z zahtevano informacijo ne razpolaga, najpozneje v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve le-to odstopiti organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. 20. člen ZDIJZ torej predpisuje postopek organa, kadar ni dvoma o tem, kateri organ razpolaga z zahtevano informacijo in je torej pristojen za reševanje zadeve. Ker ZDIJZ ne predpisuje, kako mora organ ravnati z zahtevo, kadar ni jasno, kateri organ z želeno informacijo razpolaga, je potrebno ZDIJZ razlagati v skladu z ZUP, ki odstop zadeve terja le takrat, kadar ni nobenega dvoma o tem, kateri organ je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje. Če organ tega ne more ugotoviti, izda sklep o zavrženju zahteve in ga takoj pošlje stranki (4. odstavek 65. člena ZUP). Zoper tak sklep je dovoljena pritožba po 5. odstavku 65. člena ZUP (Enako Komentar zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, stran 201).
Glede na navedeno bi moral organ v konkretnem primeru prosilčevo zahtevo s (procesnim) sklepom zavreči, ne pa zahteve z (meritorno) odločbo zavrniti. Ker pa z izdajo odločbe prosilcu ni bila kršena pravica do pritožbe in je bilo o zadevi odločeno v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem, je Pooblaščenec na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil, saj je organ v postopku sicer napravil procesno napako, ki pa ni bistvena za odločitev samo.
4. Informacije javnega značaja le v okviru porabe javnih sredstev
Povsem na koncu Pooblaščenec še pripominja, da prosilčeva zahteva lahko pomeni zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja zgolj in samo v tistem delu, ki pomeni porabo proračunskih oziroma javnih sredstev, nikakor pa ne v delu, ki predstavljajo druge oblike financiranja Planinskega društva Bled.
Planinsko društvo Bled je namreč po določilu 2. člena ZDru pravna oseba zasebnega prava in zato tudi ni zavezanec za dajanje informacij javnega značaja.
Društvo lahko po določilu 21. člena ZDru pridobiva sredstva za svoje delovanje na več načinov: s članarino, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, z darili in volili, s prispevki donatorjev, iz javnih sredstev in iz drugih virov. Po določilu 22. člena lahko pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določa zakon, celo neposredno opravlja pridobitno dejavnost.
Dostop javnosti je dopusten in interes javnosti lahko izražen in upravičen samo v tistem delu, ki predstavlja porabo javnih sredstev. Po določilu 26. člena ZDru pa nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarnostjo in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za opravljan je svoje dejavnosti, opravlja Računsko sodišče.
V kolikor je namreč konkretno društvo, ki je sicer pravna oseba zasebnega prava, prejelo sredstva, ki predstavljajo porabo javnega denarja, tudi npr. v obliki državnih pomoči, je le-tega prejela na podlagi veljavnih predpisov, zlasti določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99 z novelami, v nadaljevanju: ZJF). 2. odstavek 53. člen ZJF npr. določa, da se sredstva državnih pomoči dodelijo na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, pod pogoji in po postopku, ki ga predpiše minister za finance, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. 3. odstavek 53. člena pa določa, da so podatki o dodeljenih sredstvih javni. Navedeno pomeni, da morajo biti za dodelitev sredstev izpeljani ustrezni upravni postopki, ki predstavljajo pravno podlago za dodelitev denarnih sredstev konkretnemu društvu.
Pravo dostopa do informacij javnega značaja mora namreč s svojo nadzorno funkcijo, javnosti omogočiti nadzorovanja porabe in pretoka proračunskih sredstev in s tem nadzor nad delom javne uprave.
Zaradi vseh navedenih razlogov je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka