prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval skice in zapise o prometni nesreči, v kateri je bil udeležen. Organ je zahtevo obravnaval po ZDIJZ in prosilcu posredoval dokumente s prekritimi osebnimi podatki. Prosilec se je pritožil in navedel, da je organ zmotno uporabil ZDIJZ in da je do dokumentov upravičen kot udeleženec prometne nesreče. IP je odločbo organa izrekel za nično, saj je ugotovil, da je organ vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve stranke.

ODLOČBA:

Številka: 090-4/2022/2

Datum: 5. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in četrte točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 12. 2021, zoper odločbo Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-180/2021/2 (20-05) z dne 9. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Odločba Policije št. 090-180/2021/2 (20-05) z dne 9. 12. 2021 se izreče za nično.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 15. 11. 2021 na organ naslovil prošnjo za izdajo skice o prometni nesreči in ostalih zapisov, pri čemer se je skliceval na številko plačilnega naloga z dne …. Navedel je, da je bil oktobra 2021 udeležen v lažji prometni nesreči v Mariboru, do katere je prišlo v čudnih okoliščinah. Policist je na podlagi pavšalne in abstraktne odločitve določil, da je za prometno nesrečo odgovoren prosilec. Po strokovnem premisleku in na podlagi strokovne javnosti, je prosilec mnenja, da temu ni tako. Zato je od prekrškovnega organa prosil, da mu pošlje fotokopijo skice in uradnega zaznamka v zvezi z navedeno prometno nesrečo, saj dokumente potrebuje za morebitni nadaljnji postopek glede strokovne ugotovitve voznika, ki je odgovoren za nastalo prometno nesrečo.

Organ je prosilcu dne 22. 11. 2021 poslal odgovor, št. 401-500/2021/2 (3F692-04), v katerem je navedel policijsko postajo, na kateri je vodena navedena prometna nesreča in številko zadeve. Navedel je, da dokumentacije in zapisnika organ ne pošilja, da pa se lahko prosilec, če želi opraviti vpogled v spis zadeve, osebno zglasi na navedeni policijski postaji, od ponedeljka do petka, med 6.30 in 13.30 uro.

Prosilec je dne 3. 12. 2021 na organ naslovil ponovno prošnjo za izdajo skice o prometni nesreči in ostalih zapisov, datirano 26. 11. 2021. Navedel je, da je začuden, da je prejel odgovor, da organ listin ne pošilja. Zato je znova zahteval, da mu organ zahtevane listine posreduje, oz. da mu navede pravno podlago, na podlagi katere organ državljanu Republike Slovenije, v letu 2021, ni dolžan poslati dokumentov. Vlogo je zaključil s sklicevanjem na določbo Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).

Organ je dne 9. 12. 2021 izdal odločbo št. 090-180/2021/2 (20-05), v nadaljevanju: izpodbijana odločba, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil na način, da se v posredovanih dokumentih »Opis nesreče in skica prometne nesreče št. F692-29 2240-1074/2021/3« prekrijejo varovani osebni podatki. Organ je v obrazložitvi navedel, da so policisti PP Maribor II ocenili, da glede na to, da prosilec vztraja pri pridobitvi dokumentov, čeprav je bil seznanjen z možnostjo osebnega vpogleda v spis prometne nesreče, kot to določa ZUP, da gre za zahtevo po ZDIJZ. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, da pa so v dokumentaciji podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. prvega odstavka 6. lena ZDIJZ. Organ je zato v delu, ki se nanaša na osebne podatke, zahtevo prosilca zavrnil, v preostalem delu pa je z uporabo instituta delnega dostopa, prosilcu omogočil seznanitev z zahtevanimi dokumenti.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 27. 12. 2021 vložil pritožbo. V pritožbi je znova povzel, da je bil udeležen v prometni nesreči. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa je v hitrem postopku, na podlagi določbe prvega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1) po uradni dolžnosti in brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovila tista dejstva in zbrala tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Tretji odstavek 55. člena ZP-1 določa, da se vsebina zapisnika oz. uradnega zaznamka kršitelju prebere in se mu vroči prepis, kar kršitelj potrdi s svojim podpisom. Na podlagi navedenega prosilec šteje, da ni nobene pravne ovire, da mu organ ne bi mogel izročiti prepis zapisnika o prometni nesreči, iz katerega izhaja, da je odgovoren za nastalo nesrečo. Zapisnik je prejela tudi zavarovalnica in oškodovancu iz zavarovalne police prosilca izplačala določeno škodo. Prosilec ne razume, kako je mogoče, da zavarovalnica z zapisnikom razpolaga, prosilec pa nima pravice do prepisa tega zapisnika. Uporaba predpisov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, s katerim je organ prosilcu odvzel pravico do prepisa zapisnika, je napačna. Uporaba predpisov ZDIJZ je za konkretno zadevo brezpredmetna. Prometna nesreča se je zgodila na javnem mestu, z vozili, ki sta opremljeni s civilnimi registrskimi tablicami, zato ti podatki ne morejo biti tajni. Prosilec meni, da ima na podlagi določb ZP-1 pravico do pridobitve zapisnika, s katerim razpolaga tudi zavarovalnica. Prosilec ne more razumeti, da je zapisnik podatek, do katerega kot cestni udeleženec in udeleženec prometne nesreče nima pravice, oz. da kot pritožnik od policije zahteva podatke javnega značaja. Ta navedba ne drži, je zmotna in nepremišljena. Prosilec od policije zahteva zapisnik na podlagi določbe tretjega odstavka 55. člena ZP-1, za kar ima zakonito pravico. Policija mu je dolžna po uradni dolžnosti vročiti uradni zapisnik, v katerem so zbrani materialni dokazi za določitev odgovornosti za nastalo prometno nesrečo. Prosilec pritožbenemu organu predlaga, da se mu omogoči vročitev zapisnika.

Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-180/2021/4 (20-05) z dne 3. 1. 2022. Ob odstopu je navedel, da ni razlogov za spremembo odločbe.

Izpodbijana odločba je nična.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Primarno gre ugotoviti, da iz korespondence med organom in prosilcem ne izhaja, da je prosilec vložil zahtevo na podlagi ZDIJZ. Prav nasprotno, iz celotne korespondence med prosilcem in organom jasno izhaja, da se želi prosilec z dokumenti seznaniti kot stranka prekrškovnega postopka, tj. kot udeleženec prometne nesreče, glede katere je organ vodil prekrškovni postopek. Prosilec v svoji vlogi večkrat jasno poudari svojo vlogo in položaj v navedenem postopku in iz njegovih vlog nedvomno jasno izhaja, da dokumentov ne želi pridobiti kot splošna javnost ali posameznik, ki za dostop do dokumentacije ne razpolaga z nobeno drugo pravno podlago razen ZDIJZ-a, temveč želi do dokumentov dostopati kot stranka konkretnega prekrškovnega postopka.

Upoštevaje navedeno IP meni, da bi organ moral zahtevo prosilca procesno obravnavati kot zahtevo stranke za seznanitev z dokumentacijo iz prekrškovnega postopka, tj. na podlagi posebnih določb materialne in procesne zakonodaje predmetnega prekrškovnega postopka glede seznanitve z dokumentacijo iz prekrškovnih postopkov, oz. če teh ni, na podlagi 82. člena ZUP. Ta v prvem odstavku določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Če je organ zavzel stališče, da stranka postopka ni upravičena do fotokopij na podlagi 82. člena ZUP, prosilec pa je pri pridobitvi kopij vztrajal, bi moral organ odločiti v skladu z navedenim členom, tj. v skladu z osmim odstavkom 82. člena ZUP, s sklepom zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, ne pa zahteve prekvalificirati in obravnavati po drugi materialnopravni podlagi, na katero se prosilec v svoji vlogi ni oprl. IP na tej točki zgolj še dodaja, da pritožbeni organ v primeru sklepa o zavrnitvi zahteve za pregled dokumentacije iz osmega odstavka 82. člena ZUP ni IP.

Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je organ v konkretni zadevi vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve stranke. Iz vloge namreč jasno izhaja, da se prosilec ni skliceval na ZDIJZ, prav tako iz same vsebine vloge izhaja, da svojo pravico uveljavlja na drugi materialnopravni podlagi. Organ od prosilca naknadno ni pridobil izjave, da se ta strinja, da se njegova vloga v nadaljevanju vodi in obravnava kot zahteva po ZDIJZ. ZUP v 128. členu določa, da sme organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, se na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izreče za nično.

Iz določb ZDIJZ nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca. Že v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, celotno IV. poglavje ZDIJZ (12. do 30. člen) pa ima celo naslov »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo«. ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca.

Ne glede na to, da po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratno smer – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu oz. je nedvomno mogoče ugotoviti, da je prosilec želel, da se obravnava v okviru drugih materialnopravnih podlag, ki mu kot stranki postopka dajejo več pravic, kot mu jih daje ZDIJZ (npr. 82. člen ZUP), nikakor ne more obravnavati po ZDIJZ. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014.

Ob navedenem velja opozoriti, da prosilci niso dolžni materialnopravno »okvalificirati« zahteve oz. se izrecno sklicevati, na podlagi katerega predpisa uveljavljajo določeno pravico. Iz 7. člena ZUP (načelo varstva pravic stranke in varstva javnih koristi) jasno izhaja, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori, pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank pa se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Povedano drugače, v konkretnem primeru je prosilec jasno navajal okoliščine, ki kažejo na to, da je stranka prekrškovnega postopka, zato bi organ moral njegovo zahtevo obravnavati z vidika dostopa stranke do podatkov iz spisa, saj je ta zakonska podlaga za stranko ugodnejša, in v tem okviru tudi odločiti o njegovi zahtevi.

Izhajajoč iz zgoraj navedenega dejanskega stanja IP ugotavlja, da je organ vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca in da ta tudi naknadno ni privolil v vodenje tega postopka, celo nasprotno, v pritožbi je izrecno navedel, da je uporaba določb ZDIJZ za konkretno zadevo brezpredmetna in da navedba, da zahteva informacije javnega značaja, ne drži, da je zmotna in nepremišljena, zato pogoj za vodenje upravnega postopka iz 128. člena ZUP ni bil izpolnjen.

Upoštevaje navedeno je IP v skladu z 280. členom ZUP in na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično, organ pa mora o zahtevi prosilca z dne 26. 11. 2021 odločati ponovno, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka