prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi novinarke zoper zavrnilno odločbo Policije, s katero je ta zavrnila dostop do Poročila o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom  Nacionalnega preiskovalnega urada. IP je ugotovil, da je glede zahtevanega dokumenta sicer podana izjema varstva tajnih podatkov po 1. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar je treba dostop do poročila delno dovoliti, ker za razkritje prevlada javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Posledično je IP pritožbi prosilke delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil ter organu naložil, da z zahtevanega dokumenta stopnjo tajnosti INTERNO delno umakne in ga v tej obliki (delni dostop) posreduje prosilki.

ODLOČBA:

Številka: 090-39/2021/9

Datum: 29. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………………(v nadaljevanju: prosilka), z dne 29. 1. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-183/2020/2 (206-12) z dne 12. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilke z dne 29. 1. 2021 zoper odločbo organa št. 090-183/2020/2 (206-12) z dne 12. 1. 2021 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:

• Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe umakniti stopnjo tajnosti INTERNO z naslednjih delov dokumenta »Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom GPU UKP NPU št. 0602-53/2020/15 (20-04) z dne 13. 11. 2020, in sicer:

- str. 1  v celoti (generalije dokumenta in tč. I. Uvod),

- tč. II. Ugotovitve nadzora (delno str. 1 spodaj do str. 11 spodaj, vključno s tč. e),

- tč. III. Zaključek in predlog ukrepov (str. 11, zadnji odstavek do vključno str. 13).

in

• Posredovati prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe elektronsko kopijo »Poročila o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom GPU UKP NPU št. 0602-53/2020/15 (20-04) z dne 13. 11. 2020, in sicer:

- str. 1  v celoti (generalije dokumenta in tč. I. Uvod),

- tč. II. Ugotovitve nadzora (delno str. 1 spodaj do str. 11 spodaj, vključno s tč. e),

- tč. III. Zaključek in predlog ukrepov (str. 11, zadnji odstavek do vključno str. 13),

- OBR-2, zap. št. 1, z dne 17. 8. 2020, delovno področje: Upravno poslovanje (2 strani),

- OBR-2, zap. št. 1, z dne 4. 8. 2020, delovno področje: Organizacijske zadeve (3 strani).

2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je od organa dne 23. 12. 2021 zahtevala kopijo poročila o opravljeni reviziji kriminalističnih preiskav, ki jih je v.d. generalnemu direktorju policije Juriču odredil notranji minister Aleš Hojs. Gre za poročilo, ki so ga GDP napisali nadzorniki, ki so opravili nadzor nad preiskavami na NPU.

O zahtevi prosilke je organ dne 12. 1. 2021 izdal odločbo št. 090-183/2020/2 (206-12). Zahtevo je v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe organ najprej povzema definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, pri čemer pojasnjuje, da je bilo pri preverjanju zahteve ugotovljeno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Po pridobitvi navedenega dokumenta je organ ugotovil, da je ta skladno z 11. členom in v povezavi s 13. členom Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 9/2010) označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Uradna oseba organa je vpogledala v oceno škodljivih posledic (dokument št. 0602-53/2020/14 (20-04) z dne 13. 11. 2020, iz katere izhaja, da se v predmetnem poročilu nahajajo občutljivi podatki, katerih razkritje nepoklicani osebi bi predstavljajo razkritje podatkov o tehniki in metodiki izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov policije in o konkretnih kriminalističnih preiskavah, ki jih je NPU GPU izvajal z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Razkrilo bi se, v katerih preiskavah so se izvajali prikriti preiskovalni ukrepi ter katere prikrite preiskovalne metode so se pri izvajanju teh ukrepov uporabljale. V teh dokumentih so navedeni tudi podatki iz navodila o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov in prikritih metod dela kriminalistične policije in iz ostalih dokumentov, ki so predhodno že bili razglašeni kot tajni podatki stopnje INTERNO in načinom prenehanja tajnosti s preklicem. Razkritje podatkov poročila o strokovnem nadzoru in njegovih prilog nepoklicani osebi, bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog Policije. ZTP v 14. členu pooblaščenim osebam nalaga, da podatku določijo najnižjo stopnjo tajnosti, ki še zagotavlja varovanje podatka, kar v konkretnem primeru zagotavlja določena stopnja tajnosti INTERNO. Na podlagi predmetnih dokumentov uradna oseba ocenjuje, da obstajajo zadržki od prostega dostopa, in sicer po:

• 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi podatka, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen;
• 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi notranjega delovanja organa.

Organ je dalje presojal, ali je pri predmetnem dokumentu mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Ocenil je, da delni dostop ni mogoč, saj bi s tem posegli v varovane podatke oz. tajnost dokumenta. Varovanih podatkov glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta na način, ki ne bi ogrozil njihove tajnosti. Zato je organ zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Organ je odločil, da stroški postopka niso nastali in da je odločba oproščena plačila upravne takse.

Zoper odločbo organa št. 090-183/2020/2 (206-12) z dne 12. 1. 2021 (dalje izpodbijana odločba) je prosilka pri organu dne 29. 1. 2021 vložila »Zahtevo za umik stopnje tajnosti«. Navaja, da je organ na podlagi njene zahteve z dne 23. 12. 2020 izdal izpodbijano odločbo, s katero se ne strinja. ZDIJZ določa, da če prosilec meni, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, lahko zahteva umik stopnje tajnosti po postopku iz 21. člena ZDIJZ. Navaja, da ji je Generalna policijska uprava v istem primeru dne 1. 10. 2020 že posredovala kopijo poročila NPU, ki ga je v.d. generalnega direktorja policije Andrej Jurić zahteval od njih, zaradi revizije kriminalističnih preiskav, ki jo je policiji odredil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Poročilo, ki je osnova za opravljeno revizijo, torej ni označeno s stopnjo tajnosti in posledično njegovo razkritje, je takrat odločil organ, ne bi škodovalo delovanju in izvajanju nalog Policije. Prosilka zato v konkretnem postopku od organa zahteva umik stopnje tajnosti z dokumenta, ki je sedaj označen s stopnjo tajnosti INTERNO.

Pritožbo prosilke je organ dne 4. 2. 2021 posredoval v odločanje IP, z dopisom št. 090-39/2021, v katerem ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Navaja, da je prosilka po izdaji izpodbijane odločbe o zavrnitvi posredovanja zahtevane dokumentacije podala zahtevo za umik stopnje tajnosti, skladno s čimer je uradna oseba štela to zahtevo kot pritožbo na izdano odločbo. Hkrati je organ ponovno presojal okoliščine določitve stopnje tajnosti predmetnega dokumenta. Iz ocene škodljivih posledic in okoliščin določitve glede na vsebino poročila organ ocenjuje, da ni utemeljenih razlogov za umik stopnje tajnosti z navedenega poročila.

IP je organ dne 4. 2. 2021, s pozivom št. 090-39/2021, pozval k predložitvi dokumenta, ki je bil predmet odločanja z izpodbijano odločbo. Odgovor organa je IP prejel dne 11. 2. 2021, s katerim mu je organ posredoval tudi Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom GPU UKP NPU št. 0602-53/2020/15 (20-04) z dne 13. 11. 2020.

IP je s strani prosilke dne 5. 3. 2021 prejel vlogo, naslovljeno kot »pritožbena zadeva po ZDIJZ – revizija kriminalističnih preiskav«. V njej prosilka navaja, da je 12. januarja 2021 vložila "zahtevo za umik tajnosti" zoper zavrnilno odločbo Policije (št. 090-183/2020/2 z dne 12. 1. 2021), glede zahteve za dostop do informacij javnega značaja "za kopijo poročila o opravljeni reviziji kriminalističnih preiskav, ki jih je v. d. generalnemu direktorju Policije Juriču odredil notranji minister Aleš Hojs. Gre za poročilo, ki so ga GDP napisali nadzorniki, ki so opravili nadzor nad preiskavami NPU." Želi, da IP zahtevo za umik stopnje tajnosti obravnava kot pritožbo. IP naj presodi, ali je dokument upravičeno označen s stopnjo tajnosti. Prav tako prosi, da v celoti (ali pa v delih), umakne stopnjo tajnosti, če niso izpolnjeni pogoji za to. Poleg tega navaja, da IP v priponki pošilja poročilo pred revizijami kriminalističnih preiskav na NPU, ki ga je pridobila brez težav in brez omejitev. V tem poročilu je zapisano vse, kar je bilo storjeno v povezavi s kriminalističnimi preiskavami, ki jih je minister izbral za revizijo, zato je toliko bolj nenavadno, da javnosti niso dostopne ugotovitve po reviziji. Iz sklepa Policije št. 090-139/2020/4 z dne 12. 10. 2020 je razvidno, da se policija ne sklicuje na to, da so v ugotovitvah navedeni tudi izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov in da prosilki zaradi tega ne more razkriti vsebine. Prav tako iz predhodnega odgovora NPU, ki ga je prejela prosilka, izhaja, da v omenjenih preiskavah ni bilo prikritih preiskovalnih ukrepov, oziroma to nikjer ni navedeno – kar prosilke niti ne zanima, zato predlaga, da se vse v zvezi s tem zakrije, in se ji omogoči vpogled v same ugotovitve, ki se nanašajo na to revizijo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali niso nadzorniki morebiti širili revizije tudi na druge kriminalistične preiskave, ki pa morda vsebujejo prikrite preiskovalne ukrepe in je morda to razlog, da ji policija tega poročila ne želi razkriti.

Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 25. 3. 2021 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, pri čemer je nastal zapisnik št. 090-39/2021/6.

Na ogledu je organ IP pojasnil, da je poročilo, ki je predmet presoje v tem postopku, sestavljeno iz poročil oz. ugotovitev več nadzornikov, ki so po področjih dela izvajali strokovni nadzor, na podlagi katerega je vodja nadzora izdelal skupno poročilo. Ob tem je organ pojasnil, da je za področje prikritih preiskovalnih ukrepov, poleg pisne ocene škodljivih posledic, ki jo je organ posredoval IP, bila pripravljena še posebna pisna ocena škodljivih posledic, ki se nanaša na ta del poročila. Organ se je zavezal, da bo navedeno pisno oceno IP posredoval naknadno. IP je organ seznanil z dokumentom št. 0602-64/2020/ (227-02) z dne 14. 8. 2020, ki ga je v pritožbenem postopku dne 5. 3. 2021 predložila prosilka. Organ je pojasnil, da gre vsebinsko za popolnoma drugo zadevo, in sicer za poročilo o izvedenih aktivnostih o obveznih usmeritvah in navodilih ministra za notranje zadeve. Sicer se vsebine med seboj prepletajo, vendar ne gre za zadevo, o kateri je odločala uradna oseba z izpodbijano odločbo. V drugi zadevi je namreč odločala v postopku po ZDIJZ druga uradna oseba, iz druge organizacijske enote policije, konkretno iz Uprave kriminalistične policije. Organ je še pojasnil, da je Obrazec 2, v katerem so navedeni konkretni podatki o prikritih preiskovalnih ukrepih, sestavni del poročila in je posledično poročilo verodostojno kot celota le skupaj z navedenim obrazcem. Ker iz Obrazca 2 izhajajo varovani tajni podatki, je organ tudi poročilo v celoti označil s stopno tajnosti INTERNO.

V zvezi z dogovorom na ogledu in camera je organ IP dne 29. 3. 2021 posredoval še pisno oceno škodljivih posledic za dokument št. 0602-73/2020  (222-02) z dne 14. 9. 2020 in dodatna pojasnila v zvezi s pisno oceno škodljivih posledic za Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom GPU UKP NPU št. 0602-53/2020/15 (20-04) z dne 16. 11. 2020. Pojasnil je, da se ocena škodljivih posledic št. 0602-73/2020  (222-02) z dne 14. 9. 2020 dejansko navezuje na skupno "Poročilo o nadzoru nad delom NPU" v zadevi s številko 0602-53/2020. Nadzornika UKP SPN, ki sta sodelovala v nadzoru, sta

namreč napisala svoje poročilo o ugotovitvah, vključno z obrazcema OBR1 in OBR2. Poročilo z obema obrazcema sta posebej vknjižila v lastni organizacijski enoti UKP, in sicer pod številko 0602-73/2020. Skladno s tem je bila za ta del poročila, vključno z obema obrazcema, izdelana ocena škodljivih posledic številka 0602-73/2020/1 (222-02) z dne 14. 9. 2020. Poročilo sta v nadaljevanju predala vodji nadzora, ki je pripravljal celotno poročilo po vseh nadziranih področjih dela. Vodja nadzora je tako vključil poročilo nadzornikov UKP SPN št. 0602-73/2020 v skupno poročilo o nadzoru številka 0602-53/2020. Glede na dejstvo, da je bilo poročilo nadzornikov UKP SPN označeno s stopnjo tajnosti - INTERNO, je skladno z Zakonom o tajnih podatkih, vodja nadzora celotno poročilo označil s stopnjo tajnosti INTERNO. Ob tem je tudi napisal svojo oceno škodljivih posledic, kjer je v celoti povzel vsebino ocene škodljivih posledic nadzornikov UKP SPN, vendar je pri tem prišlo do napačne navedbe številke v sami oceni škodljivih posledic (administrativna napaka). Organ pojasnjuje, da je ocena škodljivih posledic 0602-73/2020/1 (222-02) z dne 14. 9. 2020, sestavni del skupnega poročila v zadevi 0602-53/2020 in se navezuje na skupno poročilo, vključno z obema obrazcema OBR1 in OBR2.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da razpolaga z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki, sporno pa je, ali je ta prosto dostopna informacija javnega značaja. Ker je organ prosilki primarno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj te izjeme.

1. Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in posredovanega spisa upravne zadeve, je organ kot predmet zahteve prosilke štel Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom GPU UKP NPU št. 0602-53/2020/15 (20-04) z dne 13. 11. 2020 (dalje poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru).

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP.

IP pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS, oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

Z vpogledom v poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru je IP ugotovil, da se dokument nanaša na delovno področje policije, ki, kot izhaja iz 1. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije - ZNPPol, spada v področje javne varnosti. Iz navedenega člena namreč izhaja, da policija opravlja svoje naloge zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.

IP tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij za določitev podatkov za tajne izpolnjen, saj se vsebina dokumenta nanaša na delovanje in izvajanje nalog policije, kar spada v področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP.

V nadaljevanju je IP tako presojal še obstoj formalnega kriterija za tajne podatke.

Organ je IP dne 11. 2. 2021, skupaj s poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru, posredoval tudi Sklep o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi št. 022-65/2016/44 z dne 19. 5. 2017. Iz 2. člena slednjega izhaja, da ima pooblastilo za določanje podatkov za tajne tudi vodja službe generalnega direktorja policije, ki je v konkretnem primeru določil stopnjo tajnosti poročilu o izvedenem strokovnem nadzoru. V zvezi z izpolnjevanjem formalnih kriterijev za tajne podatke glede poročila o izvedenem strokovnem nadzoru IP tako ugotavlja, da je dokumentu stopnjo tajnosti določila za to pooblaščena oseba.

Pisna ocena škodljivih posledic predstavlja drugi formalni kriterij. Organ je IP že z odstopom pritožbe dne 4. 2. 2021 posredoval pisno oceno škodljivih posledic št. 0602-53/2020/14 (20-04) z dne 13. 11. 2020. Ta navaja, da se v poročilu št. 0602-73/2020/4 in priloženih obrazcih OBR1 0602-73/2020/2 in OBR2 0602-73/2020/3 z dne 14. 9. 2020 nahajajo občutljivi podatki, katerih razkritje nepoklicani osebi bi predstavljajo razkritje o taktiki in metodiki izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov policije in o konkretnih kriminalističnih preiskavah, ki jih je NPU izvajal z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Razkrilo bi se, v katerih preiskavah so se izvajali prikriti preiskovalni ukrepi ter katere prikrite preiskovalne metode so se pri izvajanju teh ukrepov uporabljale. V teh dokumentih so navedeni tudi podatki iz navodila o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov in prikritih metod dela kriminalistične policije in iz ostalih dokumentov, ki so predhodno že bili razglašeni kot tajni podatki stopnje INTERNO in načinom prenehanja tajnosti s preklicem.

V zvezi s predloženo pisno oceno škodljivih posledic IP najprej ugotavlja, da se ta ne nanaša na Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru št. 0602-53/2020/14. Iz besedila pisne ocene škodljivih posledic namreč izhaja, da se ta sklicuje na poročilo št. 0602-73/2020/4 in priložena obrazca OBR1 in OBR2 in navaja, zakaj bi nastale škodljive posledice v zvezi z razkritjem podatkov o prikritih preiskovalnih ukrepih iz tega poročila (torej št. 0602-73/2020/4). S tem predložena pisna ocena škodljivih posledic ne zadosti pogoju iz 11. člena ZTP, ki med drugom pravi, da mora pri določanju stopnje tajnosti pooblaščena oseba oceniti možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil (ta) podatek razkrit nepoklicani osebi. Na podlagi te ocene se podatku določi stopnja tajnosti in način prenehanja, nato pa se ga označi z oznakami, predpisanimi s tem zakonom. Iz pisne ocene škodljivih posledic št. 0602-53/2020/14 z dne 13. 11. 2020 pa ne izhaja, da bi pooblaščena oseba opravila presojo možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bili razkriti podatki iz poročila o izvedenem strokovnem nadzoru št. 0602-53/2020/14, saj se ocena škodljivih posledic nanaša na poročilo št. 0602-73/2020/4, po vsebini pa na podatke o prikritih preiskovalnih ukrepih (in ne na same ugotovitve iz poročila o strokovnem nadzoru št. 0602-53/2020/15).

Navedeno neskladje je organ delno pojasnil na ogledu in camera in z dodatnimi pisnimi pojasnili z dne 26. 3. 2021 in z dne 29. 3. 2021. Organ je namreč pojasnil, da sta nadzornika UKP SPN, ki sta sodelovala v nadzoru, napisala svoje poročilo o ugotovitvah, vključno z obrazcema OBR1 in OBR2. Poročilo z obema obrazcema sta posebej vknjižila v lastni organizacijski enoti UKP, in sicer pod številko 0602-73/2020. Skladno s tem je bila za ta del poročila, vključno z obema obrazcema, izdelana ocena škodljivih posledic številka 0602-73/2020/1(222-02) z dne 14. 9. 2020. Poročilo sta nadzornika  v nadaljevanju predala vodji nadzora, ki je pripravljal celotno poročilo po vseh nadziranih področjih dela. Vodja nadzora je tako vključil poročilo nadzornikov UKP SPN št. 0602-73/2020 v skupno poročilo o nadzoru številka 0602-53/2020. Glede na dejstvo, da je bilo poročilo nadzornikov UKP SPN označeno s stopnjo tajnosti - INTERNO, je skladno z Zakonom o tajnih podatkih, vodja nadzora celotno poročilo označil s stopnjo tajnosti INTERNO. Ob tem je tudi napisal svojo oceno škodljivih posledic, kjer je v celoti povzel vsebino ocene škodljivih posledic nadzornikov UKP SPN, vendar je pri tem prišlo do napačne navedbe številke v sami oceni škodljivih posledic (administrativna napaka). Organ je IP tudi dodatno predložil še pisno oceno škodljivih posledic št. 0602-73/2020/1, pri čemer je zatrjeval, da je navedena pisna ocena sestavni del skupnega poročila v zadevi 0602-53/2020 in se navezuje na skupno poročilo vključno z obema obrazcema OBR1 in OBR2.

IP je za potrebe tega pritožbenega postopka vpogledal tudi v predloženo pisno oceno škodljivih posledic št. 0602-73/2020/1 z dne 14. 9. 2020, pri čemer je ugotovil, da držijo navedbe organa, da se slednja po vsebini nanaša tudi na del poročila o izvedenem strokovnem nadzoru št. 0602-53/2020/14, in sicer v delu, kjer poročilo vsebuje podatke o prikritih preiskovalnih ukrepih. Ker je v tem delu poročilo št. 0602-53/2020 nastalo na podlagi podatkov iz poročila v zadevi št. 0602-73/2020, za katerega je IP ugotovil, da mu je bila s prej navedeno pisno oceno škodljivih posledic določena stopnja tajnosti INTERNO, je IP zaključil, da je treba tudi poročilu št. 0602-53/2020 v delu, kjer vsebuje ugotovitve o prekritih preiskovalnih ukrepih, določiti stopnjo tajnosti INTERNO, in sicer na podlagi drugega odstavka 14. člena ZTP, ki določa, da se mora dokumentu, ki je sestavljen iz podatkov, ki so že bili določeni za tajne, določiti najmanj taka stopnja in rok tajnosti, kot jo ima uporabljen podatek najvišje stopnje oziroma najdaljšega roka tajnosti.

Izhajajoč iz navedenega je IP v nadaljevanju presojal še izpolnjevanje tretjega formalnega kriterija za tajne podatke. Ta temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

IP je vpogledal v Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru, skupaj s prilogami, pri čemer je ugotovil, da je samo poročilo označeno z vidno stopnjo tajnosti INTERNO, prav tako je tako označena priloga OBR-2, Opis pomanjkljivosti ali nepravilnosti, delovno področje: Odkrivanje in preiskovanje kriminalitete (str. 1 do str. 63). Nimata pa vidne oznake stopnje tajnosti prilogi OBR-2, zap. št. 1, z dne 17. 8. 2020, delovno področje: Upravno poslovanje (2 strani) in OBR-2, zap. št. 1, z dne 4. 8. 2020, delovno področje: Organizacijske zadeve (3 strani). Za navedeni dve prilogi organ IP ni predložil niti pisne ocene škodljivih posledic, pri čemer se dokumenta po vsebini ne nanašata na prikrite preiskovalne ukrepe, zato ni mogoče zavzeti stališča, da gre za dokumenta, ki jima je stopnja tajnosti določena na podlagi poročila v zadevi št. 0602-73/2020 in v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZTP. Posledično je IP zaključil, da pri prilogah OBR-2, zap. št. 1, z dne 17. 8. 2020, delovno področje: Upravno poslovanje (2 strani) in OBR-2, zap. št. 1, z dne 4. 8. 2020, delovno področje: Organizacijske zadeve (3 strani) ne gre za tajne podatke, izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa ni podana.

IP je tako ugotovil, da so v obravnavanem primeru formalni kriteriji za določitev Poročila o izvedenem strokovnem nadzoru za tajni podatek izpolnjeni le delno (in sicer le glede dela poročila, kjer to vsebuje podatke o prikritih preiskovalnih ukrepih, ki nastali na podlagi poročila v zadevi št. 0602-73/2020, ki ima oznako tajnosti INTERNO). IP je tako zaključil, da gre le delno za podatke, ki so kot tajni določeni v skladu z ZTP, zato je izjema po 1. č. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana le v temu delu.

2. O izjemi notranjega delovanja

Poleg izjeme tajnih podatkov, se je organ v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do zahtevanega poročila o izvedenem strokovnem nadzoru skliceval še na izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

Organ v izpodbijani odločbi obstoja navedene izjeme ni z ničemer konkretiziral. Pojasnil ni niti zakaj in v katerem delu gre pri zahtevanem poročilu o strokovnem nadzoru za podatke v zvezi z notranjim delovanjem niti kakšne motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa bi nastale z razkritjem teh podatkov. S tem organ ni izpolnil svojega dokaznega bremena glede obstoja zatrjevane izjeme, posledično pa ta ni izkazana in podana.

Ker je IP pod prejšnjo točko obrazložitve te odločbe že ugotovil, da ni podana izjema tajnih podatkov glede prilog OBR-2, zap. št. 1, z dne 17. 8. 2020, delovno področje: Upravno poslovanje (2 strani) in OBR-2, zap. št. 1, z dne 4. 8. 2020, delovno področje: Organizacijske zadeve (3 strani), obenem pa pri predmetnih dveh prilogah ne gre niti za izjemo notranjega delovanja, je IP odločil, da mora organ ta dva dokumenta prosilki, kot prosto dostopni informaciji, posredovati tako, kot izhaja iz tč. 1. 2 izreka te odločbe.

3. Test prevladujočega interesa javnosti

V delu, v katerem je IP ugotovil obstoj izjeme tajnih podatkov, je nadalje presojal še, ali so izpolnjeni pogoji za umik stopnje tajnosti, ker je za to podan prevladujoč interes javnosti na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na to določbo se je v pritožbi smiselno sklicevala prosilka, s tem, ko je zahtevala umik stopnje tajnosti in zatrjevala, da ji je bilo vsebinsko podobno poročilo s strani GPU že posredovano.

Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). V konkretnem primeru so predmet presoje informacije, ki so označene z oznako INTERNO (najnižja stopnja tajnosti). Izvajanje testa interesa javnosti je torej v konkretnem primeru dovoljeno.

Upoštevaje pritožbene navedbe prosilke in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v konkretnem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanega poročila o strokovnem nadzoru večji od interesa (tudi ta je javni interes), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala s takšnim razkritjem. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Interes javnosti za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

V obravnavanem primeru razlogi za varovanje zahtevanega poročila o strokovnem nadzoru izhajajo iz obeh pisnih ocen škodljivih posledic, ki sta usmerjeni v preprečevanje razkritja podatkov o tehniki in metodiki izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov in o konkretnih kriminalističnih preiskavah, ki jih je NPU GPU izvajal z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Po drugi strani pa prosilka kot argument za razkritje med drugim navaja, da ji je Generalna policijska uprava v istem primeru dne 1. 10. 2020 že posredovala kopijo poročila NPU, ki ga je v.d. generalnega direktorja policije Andrej Jurić zahteval od njih, zaradi revizije kriminalističnih preiskav, ki jo je policiji odredil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Poročilo, ki je osnova za opravljeno revizijo, torej ni označeno s stopnjo tajnosti in posledično njegovo razkritje, je takrat odločil organ, ne bi škodovalo delovanju in izvajanju nalog Policije.

IP je ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da je treba slediti pritožbenim navedbam prosilke in do zahtevanega poročila o strokovnem nadzoru dovoliti delni dostop, ker javni interes za razkritje določenih delov dokumenta prevlada nad interesom varstva tajnih podatkov. Takšen zaključek je IP sprejel na podlagi naslednjih ugotovitev:

1. Vsebina zahtevanega poročila o strokovnem nadzoru se nanaša na opravljen strokovni nadzor nad delom GPU UKP NPU. Samo dejstvo, da je bil navedeni nadzor odrejen in opravljen, je bilo javno znano, v javnosti pa je bila tema deležna tudi širše javne razprave tako v smislu primernosti in zakonitosti tovrstnega nadzora kot tudi samih ugotovitev v zvezi z delom NPU[1]. Ker je bila tema deležna širše javne razprave IP ocenjuje, da je v javnem interesu, da se javnost seznani z določenimi deli zahtevanega poročila o izvedenem strokovnem nadzoru, iz katerih izhaja, kako in v zvezi s čim je nadzor potekal ter kakšne so bile splošne ugotovitve. Pri razpravi o tako pomembnih javnih temah, kot je na eni strani vprašanje (ne)zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil ter na drugi strani vprašanje političnih pritiskov na delo policije, je brez dvoma pomembno, da javni diskurz v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih, saj je ustrezna javna razprava o tem vprašanju mogoča le ob dostopnosti vseh relevantnih informacij. Samo in šele na podlagi teh dejstev iz zahtevanega dokumenta si lahko javnost ustvari celotno sliko, ter s tem sodeluje v javni razpravi o pomembni javni temi. Ker tovrstna javna razprava brez dejstev in ugotovitev, kot izhajajo iz zahtevanega dokumenta, ni mogoča, je IP štel, da je delni dostop do zahtevanega poročila v javnem interesu.

2. Ker so se v zvezi z navedenim strokovnim nadzorom nad delom GPU UKP NPU v javnosti pojavljale tudi informacije oziroma očitki policiji, da je pri njenem delovanju prišlo do nezakonitega oz. nestrokovnega ravnanja[2], je dostop do zahtevanega dokumenta v javnem interesu tudi iz tega razloga. Iz 1. člena ZNPPol izhaja, da policija opravlja svoje naloge zaradi zagotavljanja varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitve pravne države. Policiji, kot največjemu represivnemu organu v Republiki Sloveniji, so za izvajanje teh nalog, podeljena posebna pooblastila, izvajanje katerih pa je strogo zakonsko urejeno. Ker je policija na eni strani represiven organ, ki pri svojem delu posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, na drugi strani pa skrbi za javno varnost, s čimer zagotavlja temeljne vrednote naše družbe, se od nje pričakuje velika odgovornost in skrb pri uporabi zaupanih ji posebnih pooblastil. To izhaja tudi iz temeljnih načel policijskega delovanja, določenih v ZNPPol, med katerimi velja izpostaviti načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti in načelo strokovnosti in integritete. Vprašanje, ali policija naloge izvaja v skladu z zakonskimi pooblastili in v duhu temeljnih načel policijskega delovanja, je posledično vprašanje, ki je vedno v javnem interesu. Javnost se ima posledično pravico seznaniti z zahtevanim dokumentom tudi iz razloga, ker se ta nanaša na ugotovitve v zvezi z očitki policiji o domnevnem nepravilnem delovanju. V demokratični družbi je v javnem interesu, da ima javnost - tudi preko medijev – pravico dostopati do informacij, s katerimi je obveščena o zakonitosti delovanja policije, še posebej v postopkih, ki lahko posegajo v človekove pravice, za kar v postopkih v zvezi s pridobivanjem in obdelavo osebnih podatkov nedvomno gre. Ne glede na to, da ima policija zaradi specifike svojega dela pravico varovati določene operativne informacije, ki se nanašajo na tehniko in metodiko njenega dela, pa kot takih ni mogoče šteti splošnih podatkov in ugotovitev o tem, ali zakonito izvaja zaupane ji zakonske naloge in če so bile pri njenem delu ugotovljene pomanjkljivosti, kakšne so te pomanjkljivosti bile.

3. Ker je temeljni namen ZDIJZ v tem, da si organi, torej tudi policija, prizadevajo, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. odstavek 2. člena v zvezi z 5. členom ZDIJZ), je izjeme od splošnega pravila (člen 5a. in člen 6. ZDIJZ) treba razlagati restriktivno. Za dostop do informacij javnega značaja se pravni interes sicer ne zahteva, kar pomeni, da osebne in druge okoliščine, zaradi katerih prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja, v postopku po ZDIJZ splošno niso upoštevne. Vendar pa je Upravno sodišče v svoji sodni praksi že tudi izpeljalo interpretacijo ZDIJZ, da kljub temu, da prosilcu ni treba utemeljiti pravnega interesa oziroma zahteve za dostop do informacije javnega značaja (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ; drugi odstavek 39. člena v zvezi z 5. odstavkom 15. člena Ustave), so okoliščine, v zvezi s katerimi prosilec zahteva dostop, pravno relevantne ravno pri uporabi testa javnega interesa oziroma sorazmernosti, ko se medsebojno tehtajo nasprotujoči si legitimni interesi. V tem smislu je tudi za obravnavani primer pomembno, kdo podaja zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, katero konkretno informacijo zasleduje in za kateri namen. Ker je v konkretnem primeru prosilka novinarka, ki informacije zahteva v imenu medija, po oceni IP tudi ta okoliščina pretehta v smeri širšega javnega interesa za dostop do zahtevanih dokumentov. Šteje namreč se, da medij zahtevane informacije zahteva z namenom poročanja in obveščanja javnosti o pomembni družbeni temi, torej zaradi javne razprave in tudi nadzora civilne družbe nad policijo in drugimi državnimi organi (MNZ). Da gre za pomembno okoliščino, ki lahko pretehta v smeri razlogov za razkritje zahtevanih informacij, izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi pod opr. št. IU 1688/2016-27 z dne 17. 10. 2018 sledilo stališču IP in med drugim v obrazložitvi sodbe navedlo, da je pri tem pomembno, da je prosilec nevladna organizacija, ki se ukvarja s civilnim nadzorom in da jo zanima vidik ekonomičnosti porabe javnih sredstev v luči kultiviranja zaupanja javnosti v javne institucije in politike. Na to se neposredno veže pomen javnega diskurza, za katerega je brez dvoma zaželeno, da v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih in ne na pavšalnih, površnih oziroma netočnih govoricah.

4. Ker se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do delnega dostopa do zahtevanega poročila (7. člen ZDIJZ), je IP to vprašanje presojal v okviru tehtanja prevladujočega interesa javnosti. Pri presoji, kateri podatki iz zahtevanega poročila o izvedenem strokovnem nadzoru naj bodo dostopni javnosti, je IP opravil presojo sorazmernosti in omogočil dostop le do tistih delov dokumenta, ki povzemajo zakonske podlage za delovanje policije in kažejo na splošno vsebino in potek izvedbe nadzora ter splošne ugotovitve. V zvezi z delom poročila, ki se nanaša na ugotovitve na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, je IP pri presoji upošteval pritožbene navedbe prosilke, ki je v tem postopku predložila dokument št. 0602-64/2020/2 (227-02) z dne 14. 8. 2020. Po primerjavi tega dokumenta z deli poročila o izvedenem strokovnem nadzoru IP ugotavlja, da gre po vsebini za podatke, ki se vsebinsko prekrivajo, nedvomno pa se nanašajo na iste postopke pregona kaznivih dejanj. Izhajajoč iz te ugotovitve, torej, da je prosilka del teh podatkov kot prosto dostopne informacije javnega značaja od policije že prejela, je IP ocenil, da tudi z razkritjem zahtevanega poročila ne more priti do razkritja tajnih podatkov. V tem delu se poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru namreč ne nanaša na prikrite preiskovalne ukrepe, niti iz njega ni razvidno, kateri prikriti preiskovalni ukrepi so bili izvedeni, v zvezi s katerimi konkretnimi dejanji in zoper koga. IP je posledično ocenil, da z razkrijem teh delov zahtevanega dokumenta ne more priti do razkritja tajnih podatkov, v preostalem delu pa je IP dostop do dokumenta zavrnil (torej do dela poročila, iz katerega izhajajo konkretne operativne informacije v zvezi s posameznimi postopki, ki jih vodi policija ali v zvezi s posebnimi metodami in tehnikami dela, ki jih opravlja policija, zlasti v zvezi z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov). Tovrstne informacije, torej podrobne operativne informacije in konkreten potek posameznih predkazenskih postopkov, vključno z metodami dela, je razviden iz OBR-2, št. 0602-95/2020, str. 1 do 63, dostop do katerega pa je IP zavrnil).

5. IP tudi ugotavlja, da dokument vsebuje osebne podatke, pri čemer pa ti osebni podatki niso varovani. Gre namreč za osebne podatke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, ki se v dokumentu nahajajo izključno v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja oz. javne funkcije, zato je za njihovo javno razkritje podana pravna podlaga v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (ki med drugim določa tudi izjemo osebnih podatkov, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilke in delno odpravil izpodbijano odločbo ter sam odločil o zadevi, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. Ker je IP ugotovil, da je za delno razkritje zahtevanega dokumenta, ki delno nosi oznako stopnje tajnosti INTERNO, podan prevladujoč interes javnosti za razkritje, je izhajajoč iz 18. člena ZTP, ki določa, da stopnjo tajnosti dokumentu prekliče pooblaščena oseba, ki je stopnjo določila, naložil organu, da iz dokumenta delno umakne stopnjo tajnosti INTERNO, nato pa je organ dolžan posredovati prosilki dokument v elektronski obliki na način, kot to izhaja iz točke 1.2 izreka te odločbe.

V delu, v katerem je IP ugotovil, da javni interes za razkritje ne prevlada nad izjemo varstva tajnih podatkov, pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

[1]https://www.vecer.com/slovenija/porocilo-o-ugotovitvah-iz-nadzora-nad-delom-npu-gotovo-najpozneje-15-oktobra-10208784,

https://www.24ur.com/novice/slovenija/razkrivamo-katere-kriminalisticne-preiskave-so-tarca-notranjega-ministra-hojsa.html,

https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-z-nadzorom-npu-ni-bilo-seznanjeno.html,

https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5f7617409ca72/policija-zavraca-vse-ocitke-na-racun-kriminalistov,

https://www.dnevnik.si/1042937854,

https://www.dnevnik.si/1042936601

[2] https://www.dnevnik.si/1042936601