prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente v povezavi z obnovo trga v občini. Organ je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi izjeme dokumenta v nastajanju in zaradi neobstoja dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da navedena izjema glede dveh dokumentov ni podana, zato je organu naložil, da ju prosilcu posreduje na način, da na dokumentih prekrije varovane osebne podatke. IP je ugotovil, da je pritožba v delu, v katerem organ z dokumenti ne razpolaga, neutemeljena. IP je glede nekaterih dokumentov še ugotovil, da je prosilec od organa znova zahteval dokumente, o katerih je bilo v predhodnih postopkih že odločeno, organ pa je v tem delu zahtevo prosilca zavrnil. IP je odločitev organa odpravil po uradni dolžnosti in zahtevo prosilca v tem delu zavrgel, kot to določa 129. člen ZUP.

ODLOČBA:

Številka: 090-389/2021/5

Datum: 15. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 247. člena, prvega in tretjega odstavka 248. člena, drugega odstavka 251. člena, prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 11. 2021, zoper odločbo Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0060/2021 z dne 12. 11. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 17. 11. 2021 zoper 1. tč. izreka odločbe Občine Ruše, št. 090-0060/2021 z dne 12. 11. 2021, se v delu, ki se nanaša na 1. tč. zahteve prosilca, delno ugodi in se 1. tč. izreka izpodbijane odločbe v tem delu odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati:

- Zapisnik arheološkega konservatorskega nadzora št. 35107-0755/2019/10 z dne 15. 10. 2021, pri čemer je dolžan prekriti drugo ime in priimek, navedeno v drugi alineji pod vrstico »Prisotni« (str. 1), vse elektronske naslove na dnu dokumenta v treh alinejah pod vrstico »Poslati naslovniku na elektronske naslove« ter ime in priimek v tretji alineji,

- Zapisnik arheološkega konservatorskega nadzora št. 35107-0755/2019/11 z dne 20. 10. 2021, pri čemer je dolžan prekriti prvo ime in priimek v 1. alineji pod vrstico »Prisotni« (str. 1), vse elektronske naslove na dnu dokumenta v treh alinejah pod vrstico »Poslati naslovniku in na elektronske naslove«; ter ime in priimek v tretji alineji.

2.     Pritožba prosilca z dne 17. 11. 2021 zoper 1. tč. izreka izpodbijane odločbe, se v delu, ki se nanaša na 2., 5., 6. in 8. tč. zahteve prosilca, in v delu, v katerem je organ dolžan skladno s 1. tč. izreka te odločbe na posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, zavrne.

3.     Odločba organa 12. 11. 2021 se v delu, ki se nanaša na 3., 4., 7. in 9.-16. tč. zahteve prosilca, odpravi po uradni dolžnosti.

4.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

i n

S K L E P:

1.     Zahteva prosilca z dne 18. 10. 2021, se v 3., 4., 7. in 9.-16. tč., zavrže kot nedovoljena.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec z zahtevo z dne 18. 10. 2021 od organa želel pridobiti naslednje informacije:

(1) korespondenco organa in ZVKDS OE MB v zvezi z najdbo arheoloških ostalin, pred dnevi (obvestilo, povratna informacija…) in druga korespondenca v povezavi z najdbo,

(2) soglasje MK za raziskave in odstranitev kulturne dediščine (ob najdi arheoloških ostalin),

(3) predlog krajinske ureditve, zasaditve v zvezi z inv. Trg vstaje (pogodbena obveznost),

(4) predlog ureditve prometa, vključno z mirujočim prometom v zvezi z obnovo Trga vstaje (pogodbena obveznost),

(5) dokument o potrditvi IDZ in IDP ter PZI za obnovo Trga vstaje s strani pristojnega organa občine (pogodbena obveznost) in skladnost potrditve s pogodbenimi roki,

(6) mnenje občine o skladnosti PZI za obnovo Trga vstaje s prostorskimi akti občine,

(7) soglasje DRI k DGD in PZI za obnovo Trga vstaje,

(8) zahteva (zadnja) investitorja za izdajo KVM z dne 1. 6. 2021,

(9) dokument, ki dokazuje datum prvega vlaganja (fizičnega) v zvezi z investicijo obnova Trga vstaje,

(10) pogodba z izbranim izvajalcem del obnove Trga vstaje po PZI (zadnjem zbiranju ponudb),

(11) zapisniki sej delovnih teles OSOR, ki so obravnavala gradivo (predlog sklepa) o določitvi JKI,

(12) zadnja glasovnica za potrditev sklepa o določitvi javne infrastrukture, iz katere bo razvidno, kdaj je bila glasovnica poslana,

(13) prva vloga občine Ministrstvu za kulturo za vpis nove javne kulturne infrastrukture,

(14) odločba MK o vpisu JKI v Seznam,

(15) prijava občine na Javni poziv za sofinanciranje …

(16) obvestilo ministrstva za kulturo o izidu obravnave vlog za sofinanciranje na Strokovni komisiji.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-0060/2021 z dne 12. 11. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je zahtevo iz 1., 2., 3., 4., 5., 7. in 10. tč. zahteve zavrnil, ker informacija predstavlja izjemo po 9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer je zahteval podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja pri organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Organ je zahtevo prosilca iz 6., 8., 9. in 11. tč. zahteve zavrnil, saj dokumenti ne obstajajo. Organ je tudi navedel, da je prosilec informacije iz 12., 13., 14., 15 in 16. točke zahteve že prejel, z odločbami organa št. 090-0044/2021, 090-0053/2021 in 090-0056/2021.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 17. 11. 2021 vložil pritožbo, in sicer v vseh 16. točkah. V pritožbi je navedel, da se je organ skliceval na to, da »je dokument v izdelavi«, da »ne obstaja« oz. da ga je prosilec »že prejel«. Obrazložitve so nesmiselne, saj navajajo neresnična dejstva, zavajajo in namerno obstirnirajo njegovo delo, ter ga kot raziskovalca in aktivnega državljana šikanirajo. Korespondenca, za katero je prosil v tč. 1, naj bi bila v izdelavi, kar ni mogoče, saj gre za dokumente preteklega časa. Organ je javnost tudi obvestil, da korespondenca obstaja. Enako velja tudi za dokument o potrditvi IDZ in PZI, saj se dela že dlje časa izvajajo, pridobljeno je bilo tudi gradbeno dovoljenje, katerega del je IDZ. Torej dokumenti niso več v izdelavi, zaprošena pa je bila samo že izdelana dokumentacija. Glede dokumentacije, ki ne obstaja (npr. zahteva investitorja za izdajo KVM z dne 1. 6. 2021), se prosilec sprašuje, kako je mogoče, da ne obstaja dokument o začetku vlaganj v zvezi z investicijo, če pa so nekateri dokumenti sestavni del proračuna, knjigovodsko, računovodsko knjiženi, če obstajajo obvestila o začetku del, posredovana javnosti, ki jih je organ objavil celo v občinskih glasilih. Glede dokumentov, ki naj bi jih že prejel, se prosilec sprašuje, kdaj naj bi jih prejel. Pomembno je to zato, ker je bilo glasovanje končano »pred iztekom roka«, sklep napisan in poslan »pred zaključkom seje« in prav tako je bil predčasno narejen izpis iz ZK.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-0060/2021 z dne 29. 12. 2021.

Ob odstopu dokumentacije, dne 24. 1. 2022, je organ podal dodatna pojasnila, in sicer po točkah zahteve prosilca:

- glede 1. tč.: organ je IP poslal zapisnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 15. 10. 2021 in 20. 10. 2021. Navedel je, da so bila gradbena dela na investicijskem projektu prekinjena zaradi najdbe človeških okostij. Organ je speljal vse postopke glede najdbe in izkazalo se je, da za najdbo ni pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine, ampak Ministrstvo za obrambo. Izdana je bila delna odločba ministrstva o izkopu najdenih skeletov, kar se je zgodilo konec decembra;

- glede 2. tč.: organ je pojasnil, da s soglasjem ne razpolaga. Za izvedbo zunanjega arheološkega nadzora je pooblastil zunanjega izvajalca, gradbena dela se nadaljujejo, zaradi česar bo potreben tudi nadaljnji arheološki nadzor in zadeva še ni zaključena;

- glede 3. tč.: organ je pojasnil, da prosilec od novembra 2020 vlaga vloge za dostop do informacij javnega značaja, za investicijo »Ureditve trga v Rušah«. V vseh vlogah izraža očitno nestrinjanje z investicijskim projektom in v ta namen piše razne javne objave, žali in javno obračunava z vsemi vpletenimi v projekt, obtožuje ponarejanja, goljufij in kaznivih dejanj. Prosilec je v letu 2021 večkrat zahteval dostop do Delovne verzije Projekta za izvedbo del (PZI), prejel pa ga je, ko je bil PZI dokončan, in sicer je prosilec v zadevi št. 090-0044/2021 z dne 11. 10. 2021 že prejel celotno dokumentacijo (PZI), v kateri je razvidna tudi krajinska ureditev ter zasaditev Trga vstaje;

- glede 4. tč.: organ je pojasnil, da je prosilec v zadevi št. 090-0044/2021 že prejel celotno dokumentacijo PZI, v kateri je razvidna tudi prometna ureditev Trga vstaje po izvedeni investiciji;

- glede 5. tč.: organ je pojasnil, da dokumenta, s katerim bi morali potrditi IDZ, IDP in PZI ne zahteva nobena področna zakonodaja. Takšen dokument ne obstaja, ni bil izdan, niti ni zakonske zahteve, da bi se izdal;

- glede 6. tč.: organ je pojasnil, da gradbena zakonodaja predvideva izdajo mnenja o skladnosti s prostorskim aktom, in sicer za DGD v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. To mnenje je prosilec že pridobil. V teh zahtevi prosilec zahteva mnenje organa o skladnosti s PZI, kar pa se ne izdaja, zaradi česar dokument, ki ga prosilec zahteva, ne obstaja;

- glede 7. tč.: organ je pojasnil, da je prosilec soglasje Direkcije za infrastrukturo že prejel, in sicer dne 14. 9. 2021 je prejel mnenje z dne 8. 10. 2019 (zadeva št. 090-0049/2021) in dne 29. 12. 2021 je prejel mnenje z dne 18. 12. 2019 (zadeva št. 090-0059/2021);

- glede 8. tč.: organ je pojasnil, da z zahtevo investitorja za izdajo kulturno varstvenega mnenja ne razpolaga, ker je organ za opravljanje te naloge pooblastil zunanjega izvajalca, zato se sama zahteva ne nahaja pri organu;

- glede 9. tč.: organ je pojasnil, da je prosilec zahtevo s tem vprašanjem postavil že v zadevi št. 090-0053/2021 ter dne 12. 10. 2021 prejel delno zavrnilno odločbo. Organ je v tem delu zahtevo že zavrnil z utemeljitvijo, da informacija ne obstaja. Dokument torej ni bil izdelan in ne obstaja;

- glede 10. tč.: organ je pojasnil, da je prosilec navedeno informacijo prejel v zadevi št. 090-44/2021, in sicer aktivno povezavo do spletne strani, kjer je objavljeno javno naročilo;

- glede 11. in 12. tč.: organ je pojasnil, da je prosilec v zadevi št. 090-0053/2021 prejel zapisnik 6. dopisne seje občinskega sveta, v zadevi št. 090-00562021 pa vse glasovnice, s prekritimi osebnimi podatki. Iz zapisnika je razvidno, da so vse glasovnice prispele pravočasno. Delovna telesa omenjenega sklepa niso obravnavala, ker se je o gradivu odločalo na dopisni seji. Ker gradiva niso obravnavala, ni bilo sej in tudi zapisnikov ne; 

- glede 13. tč.: organ je pojasnil, da je prosilec v zadevi št. 090-0053/2021, dne 12. 10. 2021 prejel vso dokumentacijo v zvezi z vpisom javne kulturne infrastrukture v lasti organa;

- glede 14. tč.: organ je pojasnil, da se zahteva nanaša na 13. tč. in da je prosilec prejel vso dokumentacijo, ki je vezana na vpis v evidenco javne kulturne infrastrukture. Prosilec zahteva odločbo Ministrstva za kulturo, ki pa se v tem primeru ne izda. V skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, sprejme sklep o tem, katere nepremičnine in oprema so namenjene kulturi, vlada na predlog ministrstva za kulturo oz. pristojni organ lokalne skupnosti. Ministrstvo vodi evidenco sklepov, ki so bili izdani v zvezi s prvim odstavkom 70. člena ZUJIK;

- glede 15. tč.: organ je pojasnil, da je prosilec prejel prijavo občine 11. 10. 2021 v zadevi 090-0044/2021. Prosilec očitno zlorablja svojo pravico dostopa do informacij javnega značaja, saj s ponavljajočimi vlogami obremenjuje vse organe, ki so kakorkoli povezani s projektom ureditve trga v Rušah;

- glede 16. tč.: organ je pojasnil, da je prosilec navedene dokumente zahteval že v zadevi št. 090-0051/2021, organ je zahtevo zavrnil, saj dokumenti ne obstajajo niti organ z njimi ne razpolaga. Gre za dokumente, ki se nanašajo na postopke znotraj Ministrstva za kulturo, zato organ z njimi ne razpolaga.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede dokumentov iz 1. tč. zahteve prosilca

Prosilec je zahteval korespondenco med organom in ZVKDS v zvezi z najdbo arheoloških ostalin, organ je zahtevo z odločbo zavrnil s sklicevanjem na 9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je še v postopku izdelave, predmet posvetovanja pri organu, razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dvema dokumentoma, ki ustrezata zahtevi prosilca, in sicer gre za zapisnika arheološkega konservatorskega nadzora z dne 15. 10. 2021 in 20. 10. 2021. Glede na to, da se je organ pri zavrnitvi skliceval na izjemo dokumenta v postopku izdelave, je IP v nadaljevanju preveril, ali je navedena izjema podana.

Za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ na katero se je skliceval organ, morajo biti izpolnjeni trije pogoji: dokument mora biti še v postopku izdelave in še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Kriterije, kdaj gre za dokument v postopku izdelave, določa tudi 4. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[1], ki med drugim pravi, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

Glede na to, da se organ ni opredelil do samih dokumentov, je logično skopa tudi obrazložitev, ki bi bila konkretno aplicirana na zahtevane dokumente z vidika obstoja pogojev izjeme. Organ je svojo odločitev namreč utemeljil zgolj s citiranjem navedenega člena, pri čemer svoje odločitve ni vsebinsko pojasnil ali obrazložil. Iz dodatnih pojasnil šele izhaja, da se dokumentacija nanaša na investicijski projekt, ki je še v teku in je bil prekinjen zaradi najdbe človeških okostij. Navedene okoliščine ne predstavljajo razloga, da bi bilo mogoče dostop do dokumentov zavrniti z izjemo dokumenta v izdelavi. Dejstvo, da investicijski projekt še ni zaključen, za obstoj zatrjevane izjeme ni relevantno, še manj pa konkretizirano na zahtevane informacije.

Z vpogledom v Zapisnika arheološkega konservatorskega nadzora IP ugotavlja, da gre za zaključene dokumente. Zapisnika predstavljata dokumenta, ki sta podpisana s strani zaposlenih pri ZVKDS, gre za dokument, ki je zaključena celota in vročen prejemnikom, zaradi česar izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ že iz teh razlogov ni mogoče uporabiti. Prav tako niso izpolnjeni niti pogoji, ki jih določa omenjena uredba. Na drugačno stališče IP ne more vplivati niti okoliščina, da je investicijski projekt še v teku, saj slednje za odločitev ni relevantno. Dejstvo, da je investicija še v teku, ne pomeni, da dokumenti, izdani v teku same investicije, niso samostojni in zaključeni dokumenti, ki so z dnem izdaje in odpreme izgubili status »dokumenta v izdelavi«.

Pri navedeni izjemi se namreč ne varujejo »postopki v teku«, temveč konkretni dokumenti, zato tudi ni relevantno, da je sam projekt še v teku. Treba je torej ločiti dokument od postopka, saj je predmet varstva pri zatrjevani izjemi zgolj in izključno dokument. Povedano drugače, o dokumentu v postopku izdelave je mogoče govoriti takrat, če dokument kot tak še ni v celoti napisan, izdelan kot zaključena celota s strani uradne osebe, ki dokument pripravlja. Namen te izjeme je namreč zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanja znotraj organov in med organi, v času priprave zadeve. Če pa gre za dokument, ki je sam po sebi zaključena celota, s podpisom izdelovalca ali odgovorne osebe, kot to velja v obravnavanem primeru, pa ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokumente v postopku izdelave. 

Poleg tega mora iti pri obravnavani izjemi tudi v skladu s 4. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za identiteto med »organom«, znotraj katerega še vedno poteka posvetovanje in znotraj katerega je dokument v postopku izdelave. V predmetni zadevi pa mnenja niso več v postopku izdelave, oziroma v postopku posvetovanja znotraj organa, ampak so bila poslana zunanjim prejemnikom, pri čemer gre za dokumenta, ki ju ni izdelal organ, temveč jih je organ prejel.

IP pri tem poudarja, da bi se z razlago zatrjevane izjeme, kot jo zasleduje organ, iz prostega dostopa do informacij javnega značaja izločila večina dokumentov, ki nastanejo v povezavi z daljšimi projekti, in bi bili prosilcem onemogočeni vpogledi v dokumentacijo v času izvedbe projekta, temveč šele v fazi, ko bi bil določen projekt zaključen, kar zagotovo ni bil namen zakonodajalca in je v nasprotju z dosedanjo prakso IP in sodno prakso. Prav tako gre po oceni IP pri zahtevanih dokumentih, ki se nanašajo na posege v prostor, za vsebino splošnega pomena, ki se tiče tako širše kot tudi strokovne javnosti, saj gre za dokument, ki ureja pogoje in način izvedbe predmetne investicije, kar vsekakor predstavlja informacijo, ki mora biti dostopna vsem prosilcem. 

Organ v postopku tudi ni izkazal, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine, saj se je zgolj na splošno skliceval na zakonsko normo, brez konkretne obrazložitve, kar pomeni, da svojega dokaznega bremena ni izpolnil.

Glede na navedeno po oceni IP zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo nobenega od treh pogojev, ki so potrebni za utemeljitev izjeme iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar zatrjevana izjema ni podana.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da zapisnika vsebujeta določene osebne podatke (imena, priimke in elektronske naslove predstavnikov organa, predstavnikov pristojne konservatorske službe in predstavnikov izvajalca arheološke raziskave).

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:

- imena in priimke javnih uslužbencev, saj je zakonska podlaga za njihovo razkritje podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ,

- ime in priimek izvajalca arheološke raziskave (s.p.), saj gre za podatke, ki so javni na podlagi vpisa v javni register gospodarskih družb in drugih subjektov, ki izvajajo gospodarsko dejavnost.

Glede naslednjih podatkov pa je IP ugotovil, da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami), pred posredovanjem dokumentov prosilcu, prekriti:

- elektronske naslove javnih uslužbencev in ostalih prejemnikov zapisnikov;

- osebne podatke preostalih zaposlenih oz. sodelujočih pri izvajalcu arheološke raziskave (ime priimek, elektronski naslov), saj gre za zaposlene v zasebnem sektorju.

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.

Glede dokumentov iz 2., 5., 6. in 8. tč. zahteve prosilca

Organ je z odločbo zavrnil posredovanje dokumentov iz 2. in 5. tč. zahteve prosilca z navajanjem izjeme iz 9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, posredovanje dokumentov iz 6. in 8. tč. zahteve prosilca pa zaradi neobstoja dokumenta. IP je v pritožbenem postopku, na podlagi pridobitve dodatnih pojasnil organa, ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi z 2., 5., 6. in 8. tč. zahteve prosilca.

IP je posledično sledil pojasnilom organa, da ta z dokumenti ne razpolaga, saj so ta skladna s predloženo dokumentacijo. Organ je namreč pojasnil, da z nekaterimi dokumenti ne razpolaga, saj so za izvedbo zunanjega arheološkega nadzora pooblastili zunanjega izvajalca, zato organ sam z dokumenti ne razpolaga. Določenih dokumentov pa organ nima, saj gre za dokumente, ki jih na podlagi področne zakonodaje ni bil dolžan ustvariti niti pridobiti, zato ti dokumenti pri organu ne obstajajo. Smiselno podobno glede istovrstne dokumentacije je IP ugotovil tudi s svojo odločbo št. 090-355/2021/8 z dne 6. 12. 2021.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov oz. posameznikov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da organ z dokumenti iz 2., 5., 6. in 8. tč. zahteve prosilca ne razpolaga, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Glede dokumentov iz 3., 4., 7. in 9.-16. tč. zahteve prosilca

IP uvodoma ugotavlja, da je prosilec na organ naslovil številne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer organ ugotavlja, da je dokument, ki ga prosilec zahteva v posameznih točkah svojih zahtev, isti, kot dokument, o katerem je organ v predhodnih postopkih že odločil in prosilcu bodisi posredoval zahtevani dokument, bodisi je dostop do dokumenta zavrnil (zaradi njegovega neobstoja). Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca iz 3., 4., 7. in 10. tč. zavrnil s sklicevanjem na obstoj izjeme dokumenta v nastajanju, zahtevo iz 9. in 11. tč. je organ zavrnil zaradi neobstoja dokumenta, zahtevo iz 12.-16. tč. zahteve prosilca pa je organ zavrnil, saj je prosilec dokumente že prejel na podlagi predhodno vloženih zahtev. IP ugotavlja, da je bilo o vseh navedenih dokumentih v predhodnih postopkih organa že odločeno.

Organ je tako o dokumentu iz 3. tč. prosilčeve zahteve (predlog krajinske ureditve) odločil že v zadevi št. 090-0044/2021 z dne 11. 10. 2021, na podlagi katere naj bi prosilec prejel celotno dokumentacijo PZI, del katere je tudi krajinska ureditev. Smiselno enako velja tudi za 4. tč. zahteve (prometna ureditev). O dokumentih iz tč. 7 prosilčeve zahteve je organ že odločil, in sicer v zadevah št. 090-0049/2021 in 090-0059/2021, na podlagi katerih je prosilec prejel dve Mnenji Direkcije RS za infrastrukturo. Dokument, ki ga je prosilec zahteval pod tč. 9, ne obstaja, o čemer je organ že odločil v zadevi št. 090-0053/2021, o dokumentu iz 10. tč. zahteve prosilca pa je organ odločal v zadevi št. 090-0044/2021 in prosilcu posredoval napotilo na spletno stran. O zahtevi prosilca iz 11. in 12. tč. je organ odločil že v zadevi št. 090-0053/2021 in 090-0056/2021 in prosilcu posredoval zahtevane dokumente. Organ je odločil tudi že o zahtevi prosilca iz 13. in 14. tč. njegove zahteve, in sicer v zadevi št. 090-0053/2021, v kateri je prosilcu poslal vso dokumentacijo v zvezi z vpisom javne kulturne infrastrukture v lasti Občine Ruše. O zahtevi prosilca iz tč. 15 je organ že odločal in prosilcu poslal dokumente v okviru zadeve št. 090-0044/2021, medtem ko je o zahtevi prosilca iz tč. 16 odločal v zadevi št. 090-0051/2021 in zahtevo prosilca v tem delu zavrnil zaradi neobstoja dokumenta pri organu.

Organ je za vsako od navedenih točk posebej pojasnil, v okviru katere zadeve je bilo o njej že odločeno in katere dokumente je prosilec že prejel, o čemer je IP poslal tudi vsa relevantna dokazila. Na podlagi tega IP ugotavlja, da prosilec znova (tudi z drugače oblikovano zahtevo) zahteva posredovanje istih dokumentov, o katerih je že bilo predhodno odločeno.

Skladno s prvim odstavkom 129. člena ZUP, je bil dolžan organ preizkusiti zahtevo in jo s sklepom zavreči, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna polaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Organ je v tem delu zahtevo prosilca zavrnil in ne zavrgel, četudi je v obrazložitvi oz. naknadnih pojasnilih navedel, da gre za gre dokumente, o katerih je bilo že odločeno. Organ je torej tudi v tistem delu zahteve prosilca, v katerem je že bilo odločeno, znova meritorno odločil in zahtevo tudi v tem delu zavrnil, čeprav bi jo bil dolžan zavreči.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o delnem zavrženju zahteve). IP je ocenil, da gre v obravnavanem primeru za bistveno kršitev, ki je odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. V 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, so s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločitvijo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka, zato je IP na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev, na podlagi katerih je zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje.

IP je na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje (v delu, ki se nanaša na 3., 4., 7. in 9.-16. tč. zahteve prosilca) in zadevo rešil sam (3. tč. izreka te odločbe). Ker je prosilec od organa zahteval dokumente, o katerih je že bilo meritorno odločeno, je IP zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 18. 10. 2021 v 3., 4., 7. in 9.-16. točki, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel (1. tč. izreka tega sklepa). Ta namreč določa, da se zahteva prosilca zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice oz. če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Sklepno

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede 1. tč. zahteve prosilca napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokumente, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V delu, v katerem organ z dokumenti ne razpolaga in v delu, v katerem je organ dolžan na dokumentih iz 1. tč. izreka te odločbe prekriti osebne podatke, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega oz. tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V delu, v katerem je prosilec zahteval dokumente, o katerih je bilo predhodno že odločeno in je prosilec pridobil pravico do seznanitve oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahteva, ni spremenilo, je IP na podlagi drugega odstavka 251. člena ZDIJZ odpravil odločbo organa in zahtevo prosilca zavrgel, skladno s 4. tč. prvega odstavka 129. člena ZUP, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe in 1. tč. izreka tega sklepa.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 
[1] Uradni list RS, št. 24/16.