prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval določene dokumente iz delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je zahtevo delno zavrnil, saj je ugotovil, da so nekateri osebni podatki v pogodbah o zaposlitvi varovani (npr. datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, davčna številka in EMŠO), poleg tega pa z določenimi dokumenti niti ne razpolaga (npr. podatek o končani izobrazbi, potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno. 

ODLOČBA:

Številka: 090-379/2021/7

Datum: 24. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 5. 12. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-169/2021/7 (20-05) z dne 22. 11. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 5. 12. 2021 zoper odločbo Policije, št. 090-169/2021/7 (20-05) z dne 22. 11. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 5. 11. 2021 na PP Vrhnika, PP Medvode in PP Murska Sobota naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Od organa je zahteval, da mu posreduje dokumente za policiste …, …, … in …. Za dokazovanje v kazenskem postopku je želel prejeti sledeče podatke:

• fotokopijo pogodbe o zaposlitvi,
• fotokopije aneksov k pogodbi o zaposlitvi,
• potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka (fotokopijo),
• potrdilo (fotokopijo) o udeležbi za imenovanje v naziv,
• potrdilo o končani izobrazbi in stopnji policijske izobrazbe in pooblastil katerega ranga,
• fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidno, kdaj je datum posebnega individualnega pooblastila za uradno osebo.

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo, št. 090-169/2021/7 (20-05) z dne 22. 11. 2021, zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ker z vsemi zahtevanimi podatki ne razpolaga. Organ je ugotovil, da vsi posredovani dokumenti »Pogodbe o zaposlitvi s pripadajočimi aneksi« vsebujejo podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov in ZVOP-1. Osebni podatek je katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Pri upoštevanju definicije osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri osebnih podatkih policistov in drugih javnih uslužbencev tudi za varovane osebne podatke. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazuje kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Prvi odstavek 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Po določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so torej, ne glede na varstvo osebnih podatkov, prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnega razmerja javnega uslužbenca. Tako so prosto dostopni podatki o imenu in priimku javnega uslužbenca, njegov naziv, delovno mesto in podatek o osnovni plači. Varovani podatki pa so datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, davčna številka in EMŠO, zato jih je organ na zahtevanih dokumentih prekril, skladno s 7. členom ZDIJZ. Glede posredovanja potrdil o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in udeležbi na usposabljanju za imenovanje v naziv, je organ pojasnil, da je dokazilo, št. 6040-40/2019/243 z dne 16. 11. 2021, za tri policiste pripravila Upravna akademija in dodal, da je eden od policistov v policiji zaposlen že od leta 1987 in da mu glede na določbe Pravilnika o strokovnem izpitu za imenovanje v naziv in v nadaljevanju Pravilnika o podrobnejših vsebinah in času trajanja obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv le-tega ni bilo treba opraviti. Potrdil o končani izobrazbi in stopnji policijske izobrazbe in pooblastil katerega ranga ter fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidno, kdaj je datum posebnega individualnega pooblastila za uradno osebo, organ prosilcu ni posredoval, ker z njimi ne razpolaga oz. le-ti ne obstajajo. V obrazložitvi je dodal, da je pogodba o zaposlitvi pravni akt, ki ga skleneta delavec in delodajalec in je opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih. Stopnja izobrazbe se preverja v kadrovskih postopkih pred zaposlitvijo. Policija oz. MNZ z nobenim policistom, ki ne izpolnjuje predpisane izobrazbe, ne more in ne sklene pogodbe o zaposlitvi. Vsi, ki se zaposlijo v policiji, konkretno na delovnih mestih »policist«, pa izpolnjujejo tudi pogoje glede pooblaščenosti, ki pa niso »rangirana« oz. so za vse pooblaščene uradne osebe policije enaki in določeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.

Prosilec se je 5. 12. 2021 zoper odločbo organa, št. 090-169/2021/7 (20-05) z dne 22. 11. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in navedel, da prosi za vse navedene zahtevane podatke. V pritožbi je dodal še novo zahtevo za dostop do dokumentov. V dopisu z dne 12. 1. 2022 je prosilec še navedel, da je bila pritožba vložena na odločbo, št. 090-169/2021/7 z dne 22. 11. 2021.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-169/2021/9 (20-05)  z dne 10. 12. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Glede nove zahteve, ki jo je prosilec priložil ob podaji pritožbe, je sporočil, da bo prosilca pozval na njeno dopolnitev, tako da bo lahko jasno razbral, katere dokumente konkretno želi prejeti.

Glede neobstoja posameznih zahtevanih dokumentov je IP z organom opravil razgovor (uradni zaznamek z dne 19. 1. 2022).

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Prosilec je v pritožbi zapisal, da želi prejeti vse zahtevane podatke.

Organ v izpodbijani odločbi ni izrecno identificiral obsega zahtevane dokumentacije, vendar iz spisovne dokumentacije (konkretno priloge k izpodbijani odločbi) izhaja, da so bili prosilcu v zvezi z njegovo zahtevo posredovani potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in udeležbi na usposabljanju za imenovanje v naziv, št. 6040-40/2019/243 z dne 16. 11. 2021, za policiste …, … in … ter z delno prekritimi podatki sledeči dokumenti:

• pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca …, št. 1001-358/2008/7936, s pripadajočimi aneksi, št. 1002-582/2009/2520, št. 1002-761/2013/3781, št. 1002-207/2015/2053, št. 1002-135/2018/2914, št. 1002-194/2018/8421, št. 1002-39/2019/6601;
• pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca …, št. 1002-2282/2008/3, s pripadajočimi aneksi, št. 1001-358/2008/2281, št. 1002-582/2009/822, št. 1002-5170/2008/15, št. 1002-939/2010/2, št. 1002-189/2012/1362, št. 1002-761/2013/1516, št. 1002-207/2015/1434, št. 1002-175/2016/2, št. 1002-467/2016/3016, št. 1002-135/2018/1790, št. 1002-194/2018/6089, št. 1002-39/2019/4418;
• pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca …, št. 2731-2-27275, s pripadajočimi aneksi, št. 1001-358/2008/2649, št. 1002-5017/2008/2, št. 1002-1836/2009/4, št. 1002-761/2013/1314, št. 1002-207/2015/1549, št. 1002-124/2015/1334, št. 1002-467/2016/3147, št. 1002-194/2018/5865, št. 1002-39/2019/4124, št. 1002-53/2020/2;
• pogodba o zaposlitvi javne uslužbenke …, št. 1002-2255/2008/3, s pripadajočimi aneksi, št. 1001-358/2008/2432, št. 1002-409/2010/870, št. 1002-1163/2010/2, 1002-189/2012/1292, št. 1002-26/2013/164, št. 1002-761/2013/1137, št. 1002-207/2015/865, št. 1002-203/2016/2, št. 1002-467/2016/3022, št. 1002-135/2018/1794, št. 1002-194/2018/6083, št. 1002-39/2019/4429, št. 1002-468/2018/2, št. 1002-547/2021/2.

Glede potrdil o »končani izobrazbi, stopnji policijske izobrazbe in pooblastil katerega ranga« ter dokumenti, iz katerih je razvidno, »kdaj je datum posebnega individualnega pooblastila za uradno osebo« za posamezne policiste je organ zapisal, da z njimi ne razpolaga.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali gre pri prekritih delih zahtevanih dokumentov za prosto dostopne informacije javnega značaja ter ali organ razpolaga s potrdilom o »končani izobrazbi, stopnji policijske izobrazbe in pooblastil katerega ranga« ter z dokumenti, iz katerih je razvidno, »kdaj je datum posebnega individualnega pooblastila za uradno osebo« za posamezne policiste.

Organ je dostop do prekritih delov dokumenta zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni zakonski določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je na posredovanih dokumentih prekril osebne podatke javnih uslužbencev, ki jih skladno z ZVOP-1 in Splošno uredbo o varstvu podatkov^[1] štejemo za varovane. Osebni podatek je po členu 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP glede prekritih osebnih podatkov sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 254. člena ZUP ne bo ponavljal razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev in razloge iz izpodbijane odločbe. IP zgolj poudarja, da je organ pravilno ugotovil, da dokumenti vsebujejo datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, davčno številko ter EMŠO posameznikov, ki so varovani osebni podatki. Pravilno je bilo ugotovljeno tudi, da se na podlagi določb ZDIJZ smejo razkriti ime in priimek javnega uslužbenca, njegov naziv, delovno mesto in podatki o osnovni plači. Prav tako so prosto dostopni podatki o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta. Vsi ti podatki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj se šteje, da so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. z opravljanjem javne funkcije, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako med varovane osebne podatke sodi tudi podatek o končani izobrazbi posameznika. Pojem »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca« je odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Kot že navedeno, je pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi oziroma pravic drugih dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne pa tudi vsi ostali podatki. Končana izobrazba ni informacija, ki bi bila v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj se stopnja izobrazbe preverja v kadrovskih postopkih pred zaposlitvijo in je prosto dostopna informacija javnega značaja le podatek, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta javnega uslužbenca. Na tem mestu IP poudarja, da prosilec ni zahteval podatkov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. IP pa ne sme in ne more odločati preko zahtevka prosilca. Da pritožbeni organ ne sme odločati preko zahtevka, je tudi stališče Upravnega sodišča (npr. sodba, št. I U 817/2015).

Poleg tega je organ ugotovil, da s podatkom o končani izobrazbi posameznih javnih uslužbencev sploh ne razpolaga, kar je popolnoma razumljivo, saj je za sklenitev delovnega razmerja dovolj, da kandidat izkaže zahtevano izobrazbo za zasedbo delovnega mesta (in ne pridobljene, ki se lahko razlikuje od zahtevane). Iz vseh pogodb o zaposlitvi posameznih javnih uslužbencev (ki so bile prosilcu tudi posredovane), pa je razvidno, da se je za zasedbo določenega delovnega mesta zahtevala srednja izobrazba. Čeprav so merila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev sklenitve delovnega razmerja, podatki v zvezi z delovnim razmerjem, IP na tem mestu še enkrat poudarja, da prosilec ni zahteval podatkov o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta, ampak končano izobrazbo. Ta podatek pa ni povezan z delovnim razmerjem, zato bi bil nedvomno varovan, čeprav bi organ z njim razpolagal.

Glede potrdila o udeležbi na usposabljanju za imenovanje v naziv je IP sledil navedbam organa, da za določenega policista ne obstaja, saj je organ dovolj prepričljivo pojasnil, zakaj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Kot je pojasnil organ, policistu … glede na področno zakonodajo usposabljanja za imenovanje v naziv ni bilo treba opraviti. Glede potrdil o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka je IP z organom opravil razgovor (uradni zaznamek, št. 090-379/2021/5). Organ je potrdil, da s tovrstnimi potrdili za izrecno imenovane policiste ne razpolaga, ker strokovnega izpita iz ZUP glede na zasedbo delovnega mesta (srednja izobrazba), ti javni uslužbenci ne potrebujejo. Posledično ti zahtevani dokumenti ne obstajajo.

Tudi glede dokumentov o pooblastilih katerega ranga in podatku o datumu posebnega individualnega pooblastila za uradno osebo, je organ v razgovoru potrdil, da vsa policijska pooblastila policisti pridobijo po zakonu. Prvi odstavek 43. člena Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20 in 172/21) določa, da so policisti uniformirani ali neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila. Kot je pojasnil organ, vsi, ki se zaposlijo v policiji, konkretno na delovnih mestih »policist«, izpolnjujejo tudi pogoje glede pooblaščenosti, ki pa niso »rangirana« oz. so za vse pooblaščene uradne osebe policije enaka in določena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US)^[2]. Tudi v 5. členu navedenega zakona je določeno, da policist opravlja policijsko nalogo ali uporablja policijska pooblastila po uradni dolžnosti. Tako je IP sledil tudi obrazložitvi organa, da konkretno dokumenti, iz katerih bi bili razvidni podatki o pooblastilih katerega ranga in kdaj je datum posebnega individualnega pooblastila za uradno osebo, ne obstajajo.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016 in št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[2] Prvi odstavek 33. člena se glasi:

»(1) Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti: zbirati obvestila, vabiti, opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacijski postopek, iskati osebe, izvajati prikrito in namensko kontrolo, izvajati prepoznavo oseb po fotografijah, izdelovati fotorobote, izvajati poligrafski postopek, postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami, uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva, opravljati varnostne preglede, opravljati preglede oseb, vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore, zasegati predmete, opravljati protiteroristične preglede, začasno omejevati gibanje oseb, privesti osebe, prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju, prepovedati udeležbo na športnih prireditvah, prekiniti potovanje, pridržati osebe, uporabljati prisilna sredstva, varnostno preverjati osebe, izvajati akreditacijski postopek, izvajati policijska pooblastila na vodah, zbirati in obdelovati podatke in izvajati druga policijska pooblastila, določena v zakonih.«