prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna,  saj organ resnično ne razpolaga z dokumenti, ki so bili predmet zahteve prosilca.

ODLOČBA:

Številka: 090-378/2021/2

Datum: 25. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 6. 12. 2021, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-57/2021/2 z dne 3. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 6. 12. 2021 zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-57/2021/2 z dne 3. 12. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, s sledečo vsebino:

1. katere so ugotovitve in ukrepi v zvezi s prijavo domnevnih nepravilnosti družbe Sanolabor, d.d. (zahteva z dne 14. 10. 2021);
2. katere aktivnosti so bile izvedene pri spletnih trgovinah pentiv.si, medi-lev.si ter haberkorn.si, vse z namenom odprave nepravilnosti obraznih mask H-PLUS (zahteva z dne 14. 10. 2021);
3. kakšno je stališče pristojnih glede prodaje mask pri mana.eu (zahteva z dne 9. 11. 2021);
4. koliko nadzorov s preskušanjem vzorcev pol obraznih mask je bilo v letu 2021 (poleg objavljenih pod A12/01296/2021 in A12/00878/21) izvedenih v Sloveniji in kakšni so rezultati (zahteva z dne 10. 11. 2021);
5. kje je vzrok, da se maske v večjem obsegu ne preskušajo oz. zakaj se podobni primeri, kot sta npr. zadnja na maskezapodjetja.si, ne obravnavajo podobo kot v zadnji objavi nevarnega proizvoda – INFO/00161/21 (zahteva z dne 10. 11. 2021);
6. koliko je bilo primerov, ko se je na osnovi objav nevarnih proizvodov (zaščitnih mask) ugotovilo njihovo prisotnost v Sloveniji in kako se je ukrepalo (zahteva z dne 10. 11. 2021);
7. kakšen je odziv na prijave glede prodaje strojev za dviganje trgovine haloknauf.si (zahteva z dne 14. 11. 2021);
8. kaj je bilo storjenega, da se v trgovini mimovrste.com opravi učinkovit nadzor in prepreči množično prodajo neustreznih mask (zahteva z dne 16. 11. 2021);
9. kakšen je odgovor oz. stališče organa do analize mask iz prodaje v trgovini mimovrste.si in vsakokratnih sporočil ob podajanju in ponavljanju prijav ter s tem opozarjanja na neučinkovitost nadzora (zahteva z dne 17. 11. 2021);
10. kakšne so aktivnosti RS na področju nadzora nad maskami iz blaga (zahteva z dne 20. 11. 2021);
11. kakšen je odgovor organa na vprašanja, pobude, predloge in zahteve glede ažuriranja objav nevarnih mask, ki se (so se) prodajajo tudi v Sloveniji (zahteva z dne 20. 11. 2021);
12. katere aktivnosti, ugotovitve in ukrepi so bile izvedene s strani TIRS in drugih pristojnih po vseh prijavah nepravilnosti za ta subjekt, ki nudi in prodaja svoje proizvode na haloknauf.si in mojaoprema.si (zahteva z dne 26. 11. 2021);
13. na kakšen način se je organ odzval na vse prijave v zvezi haloknauf.si (zahteva z dne 3. 12. 2021).

Vse navedene zahteve je prosilec poslal na elektronske naslove različnih organov, med drugim tudi na Tržni inšpektorat RS (v nad. TIRS).

Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-57/2021/2 z dne 3. 12. 2021, s katero je zahteve v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na prosilčeva vprašanja.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 6. 12. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec meni, da je zaskrbljujoče, da po toliko vprašanjih in podanih dokaznih elementih o neučinkovitosti nadzornega organa v sestavi organa ni nobenega dokumenta o izvedenih aktivnostih, s katerim bi se vse to obravnavalo in TIRS opozorilo/pozvalo k večji učinkovitosti ter zahtevalo tudi ustrezno ukrepanje.

IP je s strani organa dne 10. 12. 2021, po elektronski pošti, prejel odstopljeno pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dodatno je organ navedel, da je IP v preteklosti že obravnaval pritožbo istega prosilca v primerljivi pritožbi (odločba IP št. 090-345/2021/6 z dne 23. 11. 2021). V okviru takratnega pritožbenega postopka je organ IP, v dopisu št. 090-40/2021/4 z dne 1. 11. 2021, podal vsa dejstva in okoliščine, na katera se sklicuje tudi v tem postopku, pri čemer organ novih oz. dodatnih pojasnil v tem trenutku nima.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

Glede na to, da se je organ v elektronskemu sporočilu z dne 10. 12. 2021 (odstop pritožbe), skliceval na pojasnilo, ki ga je pred kratkim IP že podal, v okviru reševanja pritožbenega postopka istega prosilca, vodenega pri IP pod št. 090-345/2021, IP uvodoma povzema vsebino tega pojasnila oz. dopisa. V dopisu št. 090-40/2021/4 z dne 1. 11. 2021 je organ pojasnil, da je iz vseh dosedanjih sporočil prosilca mogoče razbrati, da izvaja nadzor v fizičnih in spletnih trgovinah, svoje ugotovitve pa pošilja TIRS-u in organu. Prvemu kot organu, ki naj na podlagi njegovih prijav ukrepa v smislu takojšnje prepovedi prodaje domnevno spornih izdelkov, drugemu pa verjetno kot organu, ki je pristojen za njegov nadzor. Prosilec od organa zahteva, da po vsakem njegovem sporočilu oz. prijavi izvede nadzor nad delom TIRS, sprejme ukrepe in prosilcu o tem vsakič znova poroča. Organ je odgovore in pojasnila prosilcu sprva pripravljal na podlagi 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju (v nad. UUP) kasneje pa, zaradi izrecnega sklicevanja prosilca, zahteve začel obravnavati po določbah ZDIJZ. Organ je prosilcu večkrat natančno pojasnil pristojnosti organa ter njegove obveznosti. Obravnavana problematika ne sodi v pristojnost organa, zato organ v zvezi s konkretno problematiko tudi ni izvedel nobenih aktivnosti. Kot je bilo prosilcu že večkrat pojasnjeno, konkretna problematika sodi v pristojnost TIRS, na katerega pa se je prosilec že obrnil, saj nanj, istočasno kot na organ, vlaga vse prijave/dopise. Organ je IP posredoval tudi odgovore/dopise, ki jih je v zvezi z zadevno problematiko v preteklosti posredoval prosilcu in v katerih je organ prosilcu večkrat pojasnil, da njegove prijave oz. njegova problematika sodi v pristojnost TIRS in ne organa (dopis št. 301-1/2021-192, št. 301-39/2020-51, št. 301-39/2020-44, št. 301-39/2020-70, št. 301-39/2020-140 in  št. 301-39/2020-28).

Iz navedenega pojasnila organa izhajajo razlogi, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca oz. dokumenti, iz katerih bi izhajale zahtevane informacije, pri čemer IP ne vidi razlogov, da tem navedbam oz. ugotovitvam nebi sledil. Kot je organ v preteklosti prosilcu že večkrat podrobneje pojasnil, konkretna problematika oz. nadzor nad prodajo domnevno spornih izdelkov ne sodi v pristojnost organa, ampak v pristojnost TIRS. TIRS je namreč inšpekcijski organ, ki kot organ v sestavi MGRT med drugim opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov na področjih prometa blaga in storitev, varstva potrošnikov in varnosti proizvodov. Posledično organ ni izvedel nobenega nadzora oz. nobenih aktivnosti, na katere se vežejo zahteve prosilca. Prav tako organ nima pristojnosti posegati v delo TIRS. IP je med drugim v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec vse zahteve istočasno posredoval na elektronske naslove več organov, med drugim tudi na TIRS, v okvir katerega sodi konkretna problematika.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti oz. informacijami, ki jih zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ dejansko razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajale zahtevane informacije, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. dokumenti, iz katerih bi izhajala zahtevana pojasnila, stališča oz. pogled organa na celotno problematiko, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo organa, št. 090-57/2021/2 z dne 3. 12. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke