Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve

+ -
Datum: 14.01.2022
Številka: 090-374/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja, Arhivsko gradivo, Osebni podatek

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi zoper delno zavrnilno odločbo Ministrstva za notranje zadeve, s katero je to prosilcu delno zavrnilo dostop do dokumentov iz zbirke »policija med vojno«, ki se nanašajo na prosilca. Prosilec je nasprotoval delnemu prekritju osebnih podatkov, ker gre za dokumente, ki se vsaj delno nanašajo nanj. IP je pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da je organ v zahtevanih dokumentih pravilno prekril varovane osebne podatke, prosilec pa s sklicevanjem na dostop do lastnih osebnih podatkov v postopku po ZDIJZ ne more uspeti.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-374/2021/4

Datum: 14. 1. 2022

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 11. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-97/2021/4 (14-02) z dne 26. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilca z dne 5. 11. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 090-97/2021/4 (14-02) z dne 26. 10. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 13. 9. 2021 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje vseh dokumentov, uradnih zaznamkov in drugega arhivskega in dokumentarnega gradiva, ki se nanaša nanj, še posebej pa dokumente in dokazila, ki jih organ navaja v dopisu poslanemu prosilčevemu pravnemu zastopniku, dokument št. 130-25/2018/5 (145/05) z dne 25. 7. 2018 (dokument je prosilec priložil zahtevi):

  • Vsa dokazila, iz katerih je razbrati, da je……………….
  • Dokument PP Vič iz leta 1994, št. 38/Z-42/21-94, z dne 29.4.1994, ki ga…………….;
  • Lista pridržanih oseb UNZ Ljubljana z dne 2.7.1991, iz katere je razvidno začetek pridržanja…………
  • Lista pridržanih oseb UNZ Ljubljana z dne 15.7.1991………..;
  • Dokument z dne 18.7.1991 o sestanku med TO, SO Ribnica in JLA Ribnica, iz katerega so razvidne informacije o…………;
  • Dokument UNZ Ljubljana, Inšpektorat milice, št. 21/B-1-758, z dne 4.10.1991, Vrnitev pripadnikov JA;
  • Dokument PM Ribnica z dne 10.12.1991, ki se nanaša na………….;
  • Vse druge dokumente, ki se nanašajo……………;
  • Vse dokumente in drugo dokumentarno ter arhivsko gradivo, ki se nanaša na nezakonito ugrabitev s strani TO,………………;
  • Vse druge dokumente in informacije, ki se nanašajo na…………...

Prosilec je zahtevane informacije želel prejeti v pisni, tiskani obliki, na njegov naslov.

 

Po izdaji sklepa o podaljšanju roka za odločitev št. 090-97/2020/3 z dne 7. 10. 2021, je organ o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-97/2021/4 (14-02) z dne 26. 10. 2021. Zahtevi prosilca je delno ugodil, pri čemer je s 1. točko izreka odločbe odločil, da se prosilcu posredujejo kopije naslednjih dokumentov:

  1. depeša UNZ Ljubljana okolica, Inšpektorata milice št. 21/B-5-1399, z dne 29. 6. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek pripadnika KOS-a;
  2. depeša PP Ribnica, št. 13/17-1 z dne 6. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek varnostnega oficirja in njegove žene;
  3. depeša PP Ribnica, št. 1-13/17-61 z dne 17. 10. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije priimek kapetana, naslov hiše, ime in priimek ter naslov klicatelja, ime in priimek iskane osebe, ime in priimek tasta, ime in priimek ter naslov prebivanja obiskovalke na policijski postaji in ime in priimek njenega moža, ime in priimek ter naslov bivanja obiskovalca na policijski postaji, ime in priimek njegovega zeta, ime in priimek ter funkcijo osebe kličoče osebe;
  4. depeša PP Ribnica, št. 1-13-17/59 z dne 17. 10. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek ter naslov kličoče osebe in ime in priimek njegovega očeta, ime in priimek dveh oficirjev;
  5. dokument, lista pridržanih oseb za dne 2. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije priimek in ime, datum rojstva in naslov prebivališča pridržanih oseb;
  6. depeša PP Ribnica, št. 21/8-1-758 z dne 4. 10. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije priimek in ime, datum rojstva in naslov prebivališča oficirjev, priimek in ime prevoznice;
  7. poročilo operativne dežurne skupine RSNZ od 5. do 6. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije reg. št. vozila, ime in priimek ter naslov lastnika vozila, priimek dveh potnikov v helikopterju, ime in priimek oficirja, priimek ujetnika, ime in priimek pripadnika TO;
  8. poročilo operativne dežurne skupine RSNZ z dne 12. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek ter telefonska številka kličoče osebe, ime in priimek lastnika stanovanja, priimek prebeglega oficirja, priimek oficirja, ime in priimek ter naslov direktorja inštituta, priimek zdravnika in medicinskega tehnika ter zaprtih oficirjev;
  9. depeša UNZ Ljubljana okolica, št. 212/N-475 z dne 7. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek varnostnega oficirja in njegove žene;
  10. uradni zaznamek UNZ Ljubljana mesto z dne 7. 7. 1991 (zadeva: obiski zapornikov), pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek pripornikov in imena žena;
  11. depeša UNZ Ljubljana okolica, št. 22/B-3-13/10150 z dne 9. 8. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek zapornika;
  12. depeša PP Ribnica, št. 2- z dne 28. 6. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek, datum rojstva in naslov prebivališča;
  13. uradni zaznamek PP Ljubljana Vič – Rudnik, št. 38/Z-42/21-94 z dne 29. 4. 1994, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek pripadnika KOS-a;
  14. dokument – ujeti pripadniki JA z dne 15. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek oseb, datum rojstva in naslov prebivališča;
  15. depeša PP Ribnica, št. 13/17-19 z dne 18. 7. 1991 pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek oficirjev;
  16. dokument PP Ribnica, št. 1-13/17-67-Z/91 z dne 10. 12. 1991 pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek oseb, datum rojstva in naslov prebivališča;
  17. depeša UNZ Ljubljana mesto, št. 21/6-4-13/794 z dne 2. 6. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek, letnica rojstva in naslov prebivališča;
  18. dokument Komande 5. vojne oblasti, br. 02/1917-1 z dne 13. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek oficirja;
  19. depeša UNZ Ljubljana okolica, št. 21/B_2-13/8319 z dne 14. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek oficirjev;
  20. dokument UNZ Ljubljana mesto, št. 21/1-1-2-51/91 z dne 17. 7.1991, pri čemer se v dokumentu prekrije priimek oficirja;
  21. depeša PP Ribnica, št. 13/17-18 z dne 17. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek oficirjev;
  22. depeša UNZ Ljubljana okolica, št. 22/B_2-13/8497 z dne 19. 7. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek oficirjev;
  23. depeša UNZ Ljubljana mesto, št. 4/17228 z dne 18. 10. 1991, pri čemer se v dokumentu prekrije ime in priimek oseb in naslovi prebivališč.

 

Z 2. točko izreka odločbe je organ odločil, da v postopku stroški niso nastali.

V obrazložitvi odločbe organ ugotavlja, da se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki se pri organu nahajajo v zbirki »Policija med vojno«. Povzema definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in navaja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je Direktorat za policijo in druge varnostne naloge zavezanec po ZDIJZ in da zahtevana informacija spada v njegovo delovno področje ter da z njo tudi razpolaga in se ta nahaja v materializirani obliki. Sklicuje se na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navaja, da je pri vpogledu v zahtevane dokumente, ki so predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotovil, da so v dokumentih navedeni različni osebni podatki posameznikov, kot so ime in priimek, datum rojstva, naslov prebivališča in telefonska številka. Povzema definicijo osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in definicijo pojma obdelave osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 ter dalje zaključuje, da ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, s tem pa izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je organ dalje presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov v skladu s 7. členom ZDIJZ. Organ je ocenil, da je v obravnavani zadevi z institutom delnega dostopa mogoč dostop do zahtevanih informacij, pri čemer se v zahtevanih dokumentih prekrijejo v izreku izpodbijane odločbe navedeni osebni podatki posameznikov, prosilcu pa se v preostalem omogoči delni dostop in se mu posredujejo kopije dokumentov.

Dne 5. 11. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-97/2021/4 (14-02) z dne 26. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Nasprotuje prekritju osebnih podatkov v posredovanih dokumentih. Ker je organ v izpodbijani odločbi navajal, da se zahteva nanaša na dokumente, ki se nahajajo v zbirki »policija med vojno«, to pomeni, da gre za arhivsko in dokumentarno gradivo, ki je skoraj v celoti starejše od 30 let in se ne uporablja več za namen, zaradi katerega se je vodilo te javne evidence. Prepričan je, da je organ s popolno anonimizacijo vseh posredovanih dokumentov kršil ZDIJZ, ZVOP in ZVDAGA, saj se njegova zahteva nanaša na dokumente z njegovimi osebnimi podatki. Upravljavec zbirke osebnih podatkov (MNZ) mora posamezniku (prosilcu) na njegovo zahtevo na podlagi 30. člena ZVOP-1 omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Organ pa je s kršitvijo 30. člena ZVOP-1 protipravno anonimiziral vse njegove osebne podatke v posredovanih dokumentih. Prav tako je, po mnenju prosilca, organ protipravno prekril imena in priimke vseh ostalih navedenih oseb v dokumentih, čeprav bi na podlagi ZDIJZ lahko prekril samo osebne podatke oseb, ki določajo osebo zraven imena in priimka, in to so podatki o rojstvu, naslovu, etični pripadnosti. Zatrjuje, da mu je organ posredoval samo del zahtevanih dokumentov. Ni mu posredoval dokumentov o nalogu in izvedbi naloga enoti milice PEM UNZ Ljubljana, ki je…………... Organ mu ni posredoval nobenega dokumenta o podlagi, utemeljenosti za takšno ravnanje PEM UNZ Ljubljana z dne 29. 6. 1991, oziroma…………... Prav tako mu organ ni posredoval nobenega dokumenta o………….. Prosilec navaja, da je bil ………... Organ mu ni posredoval nobenega dokumenta ali vsaj podatka o ………….Organ mu ni dostavil nobenega dokumenta o njegovem prevozu in izročitvi……………. Prosilec zahteva, da se mu na podlagi 29. in 30. člena ZVOP-1 takoj omogoči vpogled in seznanitev z vsemi podatki in dokumenti – v rokih, kot je navedeno in določeno v 31. členu ZVOP-1, z njegovimi osebnimi podatki v celoti, ki mu jih je organ že posredoval, kakor tudi z dokumenti – zbirkami njegovih osebnih podatkov, ki mu jih organ še ni posredoval in jih je zahteval ter je prepričan, da pri organu obstajajo. Prav tako zahteva, da mu organ še enkrat posreduje vse že posredovane dokumente, vendar tako, da so vidna imena in priimki vseh oseb iz dokumentov, prekrijejo pa se lahko ostali osebni podatki teh oseb. V primeru, če organ ne bo takoj izpolnil zahtevka po njegovi pritožbi, prosilec IP predlaga, naj osebno na MNZ izvrši pregled in vpogled v zbirko dokumentov »Policija med vojno« in v druge zbirke dokumentov, kjer se nahajajo dokumenti z osebnimi podatki prosilca, še posebej to velja za………….. Najdeni dokumenti naj se mu posredujejo čim prej v skladu z ZDIJZ, ZVOP in ZVDAGA, ker te dokumente potrebuje za vodenje drugih postopkov.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 2. 12. 2021, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v reševanje IP. V odstopnem dopisu je organ pojasnil, da se zahteva prosilca nanaša na različne dokumente ministrstva, ki se nahajajo v zbirki »Policija med vojno«. Ministrstvo za kulturo, Arhiv Republike Slovenije je izdal odločbo številka 62513-20/2019/4 z dne 17. 1. 2010, s katero je Ministrstvu za notranje zadeve podaljšal rok za izročitev javnega arhivskega gradiva v zbirki »Policija med vojno« za največ 10 let od izdaje odločbe. V skladu s šestim odstavkom 65. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), ki določa roke nedostopnosti arhivskega gradiva, je organ vlogo prosilca obravnaval na podlagi ZDIJZ. Glede navedb v pritožbi, ki se nanašajo na dokumente PEM UNZ Ljubljana o……………, organ navaja, da je ponovno preverili v zbirki, vendar dokumenti, ki jih navaja pritožnik, niso najdeni oz. ne obstajajo.

Na poziv IP z dne 11. 1. 2022 za pojasnila in dodatno dokumentacijo o tem, na kakšen način je organ preveril obstoj zahtevanih dokumentov v zbirki dokumentarnega gradiva in kako je ugotovil, da z drugimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca ne razpolaga, je organ odgovoril z dopisom št. 090-97/2021/10(145-05) z dne 12. 1. 2022, z naslovom URADNIZAZNAMEK - potek in način iskanja dokumentov v zbirki arhivskega gradiva Ministrstva za notranje zadeve »POLICIJA MED VOJNO« (PMV) . V njem je odgovorna oseba organa, ki je uradni zaznamek pripravila, med drugim pojasnila, da se arhivski zbirki Ministrstva za notranje zadeve, v sklopu imenovanem »Policija med vojno«, ki se skladno z Odločbo Arhiva RS, št. 62513-20/2019/4, 17. 1. 2020, še vedno hrani na Ministrstvu za notranje zadeve, nahaja 150 arhivskih škatel oziroma cca. 15 tekočih metrov dokumentov, iz obdobja od leta 1989 do leta 1994, ki so nastali v takratnih organih za notranje zadeve oziroma so bili prejeti od drugih organov. Ocenjeno je, da je v predmetnem gradivu cca. preko 162.000 listov dokumentov. Predmetna zbirka dokumentov je nastala v obdobju med 1994 - 1996 z usmerjanjem zbiranjem in popisovanjem skladno z usmeritvami članov Projektne skupine za izvedbo projekta pod delovnim naslovom »Policija med vojno«, št. 0001/4-5-49/1-12/94, z dne 30. 3. 1994, in se sedaj fizično v hrambi nahaja v prostorih Sekretariata, Službe za upravno poslovanje, Oddelku za stalno zbirko. Leta 2009 se je, skladno s Sklepom o imenovanju delovne skupine MNZ in Policije za strokovni pregled zahtevkov za dostop do gradiva iz stalne zbirke dokumentarnega gradiva MNZ zbranega v sklopu »Policija med vojno«, št. 024-84/2009/2 (1722-06), z 23. 12. 2009, pričelo s pregledom dokumentov v PMV, ki jim je bila določena tajnost po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo nove zakonodaje s področja tajnih podatkov leta 2001 in so nastali po 17. 5. 1990, ki ga kot mejni datum določa 65. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14). Predmetno delovno skupino MNZ od leta 2014 vodi ………….Delovna skupina izvaja naloge v skladu s predpisi s področja upravnega poslovanja in upravnih postopkov ter predpisov s področja dokumentarnega in arhivskega gradiva, tajnih podatkov, varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Vsi dokumenti so bili v obdobju 2016/2017 ustrezno skenirani, da se je zagotovila ter ohranila celovitost, avtentičnost in berljivost. Izvedena digitalizacija gradiva omogoča lažji dostop do gradiva in nadaljnjo obravnavo dokumentov skladno z omejitvami, ki izhajajo iz določil zakonodaje o varstvu osebnih in tajnih podatkov. Celotna zbirka PMV je bila pred digitalizacijo pregledana in na posameznih dokumentih ustrezno, skladno s preklici preoznačena stopnja tajnosti. Uradna oseba organa, ki je uradni zaznamek pripravila, dalje pojasnjuje, da je skladno z zahtevkom prosilca po IJZ, dokumente in druge zapise iskala v delu zbirke PMV, ki so jo zbrale in v hrambo predale takratne UNZ Ljubljana, UNZ Ljubljana - okolica, UKS, OKC, Uprava policije in Kabinet. Glede identifikacije in iskanja digitaliziranih dokumentov v zbirki PMV se uporablja aplikacija Adobe Acrobat 2017, preko »naprednega iskanja«. Skupaj z zaposlenimi Službe za upravno poslovanje, ki hrani zbirko PMV v materialni obliki, se je v vseh primerih iskalo preko ključnih besed:……………... Prav tako je iskala podatke o prosilcu preko odprtega interneta. O prosilcu je bilo z njene strani najdeno in odgovorni osebi organa za IJZ v nadaljnjo obravnavo posredovano 20 dokumentov (15. 10. 2021), s strani SUPG so bili najdeni in direktno ………..posredovani trije dokumenti (19. 9. 2021). Prav tako uradna oseba izjavlja, da se na dokumentih v zbirki PMV, ki imajo še vedno določeno stopnjo tajnosti oziroma so bili odbrani za arbitražni postopek z RH, ne nahajajo nobene navedbe, ki bi vsebovale podatke o prosilcu.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

  1. Prosilec v pritožbi zatrjuje, da bi mu moral organ dovoliti dostop do celotnih dokumentov, ker gre za arhivsko gradivo, zato se IP najprej opredeljuje do teh pritožbenih navedb.

 

Drugi odstavek 4. člena ZDIJZ pravi, da arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv ali se hrani v lastni hrambi v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu. Za dostop do arhivskega gradiva iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive, za ponovno uporabo tega gradiva pa določbe tega zakona.

 

Iz navedene določbe jasno izhaja, da je gradivo, ki je (še) v posesti organa in ga ta (še) ni izročil v hrambo pristojnega arhiva, informacija javnega značaja, za dostop do tega gradiva pa se uporabljajo določbe ZDIJZ. Izhajajoč iz navedenega je IP sledil odločitvi organa, da je zahtevo prosilca treba obravnavati po ZDIJZ (in ne po ZVDAGA). Temu pritrjuje tudi ugotovitev IP v pritožbenem postopku, na kar se je skliceval organ, da je Arhiv RS z odločbo št. 62513-20/2019/4 z dne 17. 1. 2020 organu podaljšal rok za izročitev predmetnega gradiva za 10 let od izdaje te odločbe, kar pomeni, da je navedeno gradivo še vedno v uporabi (in hrambi) pri organu. Posledično pri navedenem gradivu ne gre za arhivsko gradivo v smislu ZVDAGA, ne glede na čas njegovega nastanka (na kar se sklicuje prosilec). Organ je zahtevo prosilca torej pravilno obravnaval po ZDIJZ, pritožbene navedbe v zvezi s tem pa so v celoti neutemeljene.

 

  1. Nadalje IP ni sledil pritožbeni navedbi, da bi moral organ prosilcu v celoti dovoliti dostop

do dokumentov, v katerih se nahajajo njegovi osebni podatki, in sicer na podlagi določbe 30. člena ZVOP-1.

 

Iz zahteve prosilca z dne 13. 9. 2021 jasno izhaja, da je prosilec vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, na pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki pa se v zahtevi z dne 13. 9. 2021 ni skliceval. Organ je posledično njegovo zahtevo pravilno obravnaval po ZDIJZ, v skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZDIJZ. Ob tem IP pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), v skladu s katerim so kot informacija javnega značaja vsakemu prosilcu dostopni dokumenti v enakem obsegu. V skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelil in poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca, je torej lahko odločitev samo univerzalna, to pa pomeni, da prosilec svojih osebnih podatkov po ZDIJZ ne more prejeti, če ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ob ugotovitvi, da gre za takšne informacije javnega značaja, pa bi bile te informacije dostopne vsakomur (ne le prosilcu).

 

Na pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki se je prosilec skliceval šele v pritožbi, s katero pa svojega že podanega zahtevka (o katerem je organ odločil z izpodbijano odločbo) ne more več razširiti oz. spremeniti. Tako izhaja iz 133. člena ZUP, ki pravi, da lahko stranka zahtevek razširi ali spremeni do izdaje odločbe na prvi stopnji. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je  druga pravica od pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, drugačen pa je tudi postopek uresničevanja obeh pravic, zato gre za dve ločeni upravni zadevi, ki ju organ, niti na podlagi 130. člena ZUP ne bi mogel združiti v enovit postopek, ker imata različni pravni podlagi. Ob tem IP pojasnjuje, da ima posameznik tudi v obravnavanem primeru pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, vendar je takšno zahtevo treba vložiti kot zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, takšna zahteva pa se obravnava po drugačnem postopku, saj gre za drugo ustavno pravico (38. člen Ustave RS)[1]. Pri pravici posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki gre namreč za pravico, ki pripada le točno določenemu posamezniku, podatki pa se posredujejo zgolj njemu. V obravnavanem postopku je prosilec izrecno in nedvoumno opredelil svoj zahtevek z dne 13. 9. 2021 kot zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, zato njegove navedbe v zvezi s kratenjem pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki niso upoštevne. Takšnemu stališču IP pa pritrjuje tudi praksa Upravnega sodišča RS (glej na primer sodba opr. št. I U 1807/2019-24 z dne 10. 11. 2021).

 

  1. Prosilec je v pritožbi oporekal tudi prekritju osebnih podatkov, pri čemer je zatrjeval, da je

organ prekril preveč podatkov, tudi tistih, pri katerih ne gre za varovane osebne podatke.

 

Sporno v obravnavani zadevi je tako tudi vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in pri dostopu do zahtevanih dokumentov prosilcu pravilno delno zavrnil dostop, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[2]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).  

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Izhajajoč iz zgoraj navedene definicije osebnega podatka in definicije obdelave, IP ugotavlja, da ni mogoče slediti zatrjevanju prosilca v pritožbi, da zgolj imena in priimki posameznikov niso osebni podatki in da je organ v posredovanih dokumentih prekril preveč podatkov. Po vpogledu v dokumente, ki so predmet presoje v tem postopku in jih je organ določno navedel v tč. 1 izreka izpodbijane odločbe, IP ugotavlja, da je organ prekrite podatke pravilno štel za varovane osebne podatke, dostop do katerih je treba prosilcu zavrniti. Tudi IP namreč ni našel zakonske podlage, po kateri bi ti podatki lahko bili dostopni vsakomur, torej javnosti (kot informacija javnega značaja).

 

Glede na navedeno je po presoji IP odločitev organa, da prosilcu, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, iz posredovanih dokumentov izloči varovane osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja zakonita pravna podlaga, pravilna. Zahtevani dokumenti namreč vsebujejo osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja nobena od pravnih podlag, zato je podana izjema varstva osebnih podatkov.

 

  1. Glede dokumentov, s katerimi naj bi organ v zvezi z zahtevo prosilca še razpolagal, pa naj mu jih ne bi posredoval, IP ugotavlja, da so pritožbene navedbe neutemeljene.

 

IP je sledil organu, da z drugimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca ne razpolaga. O tem se je IP med drugim prepričal v vpogledom v uradni zaznamek št. 090-97/2021/10(145-05) z dne 12. 1. 2022, ki ga je pripravila uradna oseba organa, zadolžena za predmetno dokumentarno gradivo. V njem je pojasnila, kaj predmetno dokumentarno gradivo obsega, kako je urejeno in na kakšen način je iskala dokumente v zvezi z zahtevo prosilca. Skladno z zahtevkom prosilca je pristojna uradna oseba organa dokumente in druge zapise iskala v delu zbirke PMV, ki so jo zbrale in v hrambo predale takratne UNZ Ljubljana, UNZ Ljubljana - okolica, UKS, OKC, Uprava policije in Kabinet. Glede identifikacije in iskanja digitaliziranih dokumentov v zbirki PMV, je pojasnila, da se uporablja aplikacija Adobe Acrobat 2017, preko »naprednega iskanja«. Skupaj z zaposlenimi Službe za upravno poslovanje, ki hrani zbirko PMV v materialni obliki, se je v vseh primerih iskalo preko ključnih besed:…………. Prav tako je pristojna uradna oseba organa iskala podatke o prosilcu preko odprtega interneta. O prosilcu je bilo z njene strani najdeno in odgovorni osebi organa za IJZ v nadaljnjo obravnavo posredovano 20 dokumentov (15. 10. 2021), s strani SUPG so bili najdeni in direktno …………posredovani trije dokumenti (19. 9. 2021). Navedeno je skladno z izpodbijano odločbo, s katero je organ, v zvezi z zahtevo prosilca, identificiral in odločil o 23 dokumentih. IP izjavo uradne osebe organa ocenjuje kot verodostojno ter vsebinsko skladno in konsistentno z drugimi dejstvi v postopku, zato ne dvomi v ugotovitev organa, da z drugimi zahtevanimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca ne razpolaga. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi  dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Na to kaže tudi ugotovitev, da je organ prosilcu del dokumentov, s katerimi tozadevno razpolaga, posredoval, med drugim tudi dokumente, ki se nanašajo na………………. IP je pri tem upošteval tudi dejstvo, da gre za dokumente, ki so nastali pred (več) kot 30 – leti, organ pa nikdar niti ni zatrjeval, da v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga z vsemi dokumenti iz tistega obdobja. Organ razpolaga le z dokumenti, ki so bili najdeni in uvrščeni v zbirko »Policija med vojno«, ki se je pri organu dejansko oblikovala šele 1994 - 1996 z usmerjanjem zbiranjem in popisovanjem skladno z usmeritvami članov Projektne skupine za izvedbo projekta pod delovnim naslovom »Policija med vojno«, št. 0001/4-5-49/1-12/94, z dne 30. 3. 1994, in se sedaj fizično v hrambi nahaja v prostorih organa, v Sekretariatu, Službi za upravno poslovanje, Oddelku za stalno zbirko. Na podlagi pojasnila, kot izhaja iz uradnega zaznamka št. 090-97/2021/10(145-05) z dne 12. 1. 2022, IP ne dvomi v navedbe organa, da je organ predmetno zbirko temeljito pregledal in v njej identificiral vse dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka. Zgolj prepričanje prosilca, da bi morali obstajati še drugi dokumenti, pa IP tudi ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, to je, da organ z drugimi zahtevanimi dokumenti tudi dejansko razpolaga in jih ne želi posredovati prosilcu.

 

Ob tem IP še dodaja, da v predmetni zadevi ni izključeno, da v zvezi z zahtevo prosilca pri drugih upravljavcih (drugih zavezancih), izven organa, obstajajo še dodatni dokumenti, s katerimi pa ne razpolaga MNZ kot organ po ZDIJZ in jih posledično ni dolžan pridobiti in posredovati prosilcu. Iz definicije informacije javnega značaj po 4. členu ZDIJZ namreč jasno izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti od drugih organov, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno v celoti zavrniti.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo MNZ št. 090-97/2021/4 (14-02) z dne 26. 10. 2021. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi odločbo MNZ št. 090-97/2021/4 (14-02) z dne 26. 10. 2021 in to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

[1] Več o tem, kako zahtevati svoje osebne podatke:  

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki

[2] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.