prosilec - Upravna enota Kranj

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval določene dokumente, vezane na gradnjo na določeni parceli. Organ je zahtevi prosilca ugodil in odločil, da se mu posredujejo zahtevani dokumenti v anonimizirani obliki. Zoper odločbo se je pritožil stranski udeleženec, investitor gradnje, in navedel, da prosilec s svojo zahtevo zlorablja dostop do informacije javnega značaja, prav tako je anonimizacija neustrezna, saj prosilec ve, kdo je investitor predmetne gradnje. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko zahtevo prosilca šteli za zlorabo instituta dostopa do informacije javnega značaja. Prav tako je ugotovil, da je status investitorja v gradbeni zakonodaji specifičen, saj zakonodaja predvideva določeno javnost identitete investitorja. Glede na navedeno je IP štel, da dejstvo da je prosilec seznanjen s tem, kdo je investitor, v konkretni zadevi ni relevantno, zato je pritožbo stranskega udeleženca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-370/2021/2

Datum: 6. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju stranski udeleženec) z dne 8. 9. 2021, zoper odločbo Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-16/2021-6218-15 z dne 30. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 8. 9. 2021 zoper odločbo Upravne enote Kranj, št. 090-16/2021-6218-15 z dne 30. 8. 2021 se zavrne.

2. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec, …, je dne 1. 3. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je po naključju pridobil informacijo, da naj bi investitor … v neposredni bližini njegovega zemljišča, in sicer na parceli št. …, začel graditi …. V zvezi s tem pri organu teče postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, o katerem prosilec ni bil obveščen v skladu s 36. členom Gradbenega zakona. Številka, pod katero teče postopek, mu ni znana. Zaradi zaščite svojih pravic in pravnih koristi, prosilec v skladu z ZDIJZ organ prosi, da mu omogoči vpogled v vse dokumente, ki so doslej nastali v omenjenem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja (predvsem zahteva investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja z vsemi prilogami po 35. členu GZ, mnenja, soglasja, zapisniki in drugi dokumenti, ki jih je izdal organ). Prosilec je še navedel, da organ prosi, da ga v najkrajšem času obvesti, kje in kdaj lahko prevzame zaprošene listine.

Organ je prosilca dne 10.3. 2021 pozval k dopolnitvi zahteve, in sicer, ker v zahtevi ni jasno opredeljena informacija, s katero se želi prosilec seznaniti ter ni opredeljeno, na kakšen način se želi prosilec seznaniti z vsebino zahtevane informacije.

Prosilec je zahtevo dne 16. 3. 2021 dopolnil, pri čemer je navedel, da želi pridobiti naslednje dokumente:

• vabilo upravnega organa k udeležbi, ki je bilo vročeno investitorju, vključno s pravnim poukom, da mora vabilo namestiti na lahko dostopnem in vidnem mestu na nepremičnini, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja,
• povratnico, ki naj bi izkazovala, da je bilo vabilo vročeno pooblaščenki investitorja dne 11. 2. 2021,
• pisno sporočilo investitorja, da je dne 12. 2. 2021 vabilo namestil na vidno mesto na predmetni nepremičnini,
• barvno fotografijo, ki naj bi dokazovala, da je vabilo namestil na vidno mesto,
• zahtevo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo ….

Prosilec je dalje navedel, da želi informacije iz 1. – 4. tč. zgoraj prejeti v obliki fotokopije, iz 5. tč. zahteve zgoraj pa v obliki vpogleda pri organu.

Organ je s pozivom št. 090-16/2021-4 z dne 17. 3. 2021 v postopek kot potencialnega stranskega udeleženca pritegnil …. Ta se je na poziv organa dne 22. 3. 2021 odzval in priglasil stransko udeležbo v postopku dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: stranski udeleženec).

Organ je dne 29. 3. 2021 izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, na način, da se mu po dokončnosti odločbe posreduje fotokopije zahtevanih dokumentov, pri čemer se na dokumentih prekrije varovane osebne podatke. Na podlagi pritožbe stranskega udeleženca, kateri je IP z odločbo št. 090-156/2021/3 z dne 1. 7. 2021 ugodil, je IP navedeno odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, saj se organ ni dovolj konkretno opredelil do zahtevanih oz. presojanih dokumentov, pri čemer ne v izreku in ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel in ni točno pojasnil, katere varovane osebne podatke je prekril na posameznem dokumentu.

Organ je v ponovnem postopku dne 30. 8. 2021 izdal odločbo št. 090-16/2021-6218-15 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil tako, da se po pravnomočnosti izpodbijane odločbe prosilcu posredujejo fotokopije:

- vabila k udeležbi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja Upravne enote Kranj, št. 351-673/2020-11 z dne 10. 2. 2021,

- vročilnice o vročitvi vabila in

- pisnega sporočila investitorja o namestitvi vabila na parcelo z dne 15. 2. 2021 in fotografije o namestitvi, pri čemer se na dokumentu prekrije varovane osebne podatke (ime in priimek investitorja).

V delu, ki se nanaša na vpogled v zahtevo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 11. 8. 2020 s prilogami, je organ zahtevo odobril, pri čemer se na dokumentih prekrije varovane osebne podatke (na zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 11. 8. 2020 in DGD - Projektni dokumentaciji za pridobivanje mnenj in gradbenega dovoljenja se prekrije: ime in priimek investitorja, naslov prebivališča investitorja, davčna številka investitorja, ime in priimek kontaktne osebe, elektronski naslov in. telefonska številka investitorja, na pooblastilu za zastopanje z dne 2. 12. 2019 in priloženih mnenjih z dne 9. 10. 2020, 6. 5. 2020, 23. 4. 2020, 22. 4. 2020, 17. 4. 2020, 24. 7. 2020 se prekrije: ime in priimek investitorja in naslov prebivališča investitorja).

Organ je v odločbi obrazložil, da je iz evidence dokumentarnega gradiva razvidno, da organ vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo …, zato se prosilcu posredujejo zahtevani dokumenti, razen v delu, v katerem predstavljajo izjemo po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. ko bi razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je v postopku ugotovil, da iz Izpisa iz Registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID 100369068 Upravne enote Kranj, št. … z dne 2. 12. 2019 izhaja, da se na navedeni kmetiji ne opravljajo dopolnilne dejavnosti. Glede na navedeno presojani osebni podatki niso v zvezi z izvajanjem kmetijske dejavnosti in gre posledično za varovane osebne podatke, organ je zato z izvedbo delnega dostopa prosilcu omogočil dostop do dokumenta s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Med prilogami k navedeni zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja se nahaja tudi DGD - Projektna dokumentacija za pridobivanje mnenj in gradbenega dovoljenja, ki je avtorsko delo, zato se lahko prosilec z njo seznani samo z vpogledom.

Stranski udeleženec je zoper izpodbijano odločbo dne 8. 9. 2021 vložil pritožbo, in sicer zoper ugodilni del odločbe. Meni, da je odločba nepravilna in nezakonita in predlaga, da IP pritožbi ugodi in odločbo spremeni tako, da se v celoti zavrne zahteva prosilca. Prosilec zahtevi prosilca v celoti nasprotuje. Meni, da gre za zlorabo pravice dostopa do informacije javnega značaja. Zahteva prosilca nima nič skupnega z namenom ZDIJZ in v Ustavi priznane pravice vsakogar do informacije javnega značaja. Prosilec ni kdorkoli, ni slehernik, pač pa je posredni sosed njegove nepremičnine, s katerim ima že dolgo zgodovino nespoštovanja lastnine nepremičnin zaščitene kmetije in ga je moral že nekajkrat v tem pogledu odločno opozoriti, da opusti samovoljno poseganje v njegovo lastninsko pravico z nedovoljenimi imisijami in neposrednimi posegi. Prosilec želi s sklicevanjem na ZDIJZ pridobiti dokumente iz upravnega spisa, ki so prosilcu v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nedostopni, saj ni neposredni sosed in mejaš. Ker dokumentov ne more dobiti v postopku, zlorablja ZDIJZ, da bi do njih prišel s sklicevanjem na dostop do informacije javnega značaja. Zahteva prosilca je v nasprotju z namenom pravice do informacije javnega značaja in v nasprotju z namenom ZDIJZ. Prosilec točno ve, da gre za upravni postopek, ki sem ga začel pritožnik, da bi zgradil nov …, znani so mu torej tudi vsi varovani osebni podatki, za katere izpodbijana odločba zahteva, da se jih prekrije. Takšna anonimizacija je seveda ničelna. Saj prosilec dobro ve, da gre za s strani stranskega udeleženca začet upravni postopek in prav zato zahteva iz tega spisa dokumente, da bi jih uporabil zoper investitorja. Praksa IP in upravnega sodišča je ustaljena in jasna: ni pravne podlage za razkritje osebnih podatkov v zvezi z določenim posameznikom v konkretnem primeru (na primer odločba IP 090-229/2020 z dne 29. 10. 2020). Delnemu dostopu in vpogledu v takšnem primeru ni mesta in gre pri izpodbijani odločbi za nezakonito odločitev. Po mnenju stranskega udeleženca ni kršena zgolj določba tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj varstvo osebnih in varovanih podatkov ne dovoljuje takšne anonimizacija, ki v resnici sploh ni anonimizacija. Gre tudi za kršitev 5.a člena ZDIJZ, saj ti dokumenti prosilcu niso dostopni niti v samem postopku zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.

Zahteva prosilca pa nima nič skupnega z namenom dostopa do informacije javnega značaja, saj gre zgolj za poizkus prosilca, da bi prišel do podatkov in dokumentov iz upravnega postopka izdaje dovoljenja za gradnjo …, torej iz konkretnega spisa in do dokumentov za razkritje osebnih podatkov v zvezi z določenim posameznikom v konkretni zadevi in konkretnim primeru. V odredbi o vročitvi na koncu izpodbijane odločbe, sta prosilec in stranski udeleženec navedena s polnimi osebnimi podatki prosilec in pritožnik. Ta nezakonitost z zapisom odredbe o vročitvi na sami odločbi tudi pove, kako nesmiselna je vsakršna anonimizacija dokumentov, ki naj bi jih dobil prosilec, ko pa tu znova, celo uradno dobi potrditev o konkretni osebi, o konkretno določenem posamezniku in konkretnem primeru. Stranski udeleženec predlaga, da IP pritožbi v celoti in stroškovno ugodi.

Organ je s pritožbo stranskega udeleženca, skladno z 241. členom ZUP, seznanil prosilca, ki nanjo ni podal odgovora.

Organ je dne 24. 11. 2021 pritožbo stranskega udeleženca, skladno z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, skupaj z vso dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da stranski udeleženec izpodbija odločbo v ugodilnem delu.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Stranski udeleženec se zoper izpodbijano odločbo pritožuje iz razlogov, ker meni, da prosilec zahteva dokumente v nasprotju s pravico dostopa do informacij javnega značaja, ker meni, da je podana kršitev 5.a člena ZDIJZ, saj gre za dokumente iz postopka, ki prosilcu v upravnem postopku niso dostopni in ker je mnenja, da delni dostop s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ni možen, saj je prosilec seznanjen s tem, kdo je investitor v konkretni zadevi.

IP je v nadaljevanju najprej presojal, ali je prosilec z vložitvijo zahteve za dostop do informacije javnega značaja presegel in zlorabil ZDIJZ in ali je vložena zahteva v nasprotju s pravico dostopa do informacije javnega značaja.

Pravico posameznika, da pridobi dostop do informacij javnega značaja, opredeljuje 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja. ZDIJZ kot konkretizacija te ustavne določbe prispeva k zagotavljanju odprtosti (transparentnosti) delovanja države v najširšem smislu. Namen tega zakona je zagotoviti javnost in transparentnost delovanja organov ter omogočiti enako uresničevanje pravice vseh fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pridobivanje informacij, s katerimi razpolagajo zavezanci, predstavlja način javnega nadzora nad njihovim delovanjem. To v slovenski prostor vnaša večjo odprtost, kar pripomore tudi k odkrivanju in zmanjševanju nepravilnosti pri porabi javnih sredstev in večji odgovornosti subjektov, ki morajo delovati v javnem interesu.

Javnost in odprtost delovanja sta predpisani tudi za upravne enote, kot državne organe. Transparentnost delovanja upravnih enot se odraža z možnostjo spletnega dostopa do podatkov iz morebitnih javnih evidenc, proaktivnim razširjenjem informacij s strani organa, sodelovanjem javnosti pri sprejemanju predpisov, transparentnostjo porabe javnih sredstev, omogočanjem ponovne uporabe podatkov javnega sektorja ali z omogočanjem dostopa do informacij javnega značaja na podlagi individualne zahteve. ZDIJZ namreč vsem pravnim in fizičnim osebam daje zakonsko podlago, da se seznanijo z informacijami, ki se nahajajo v obliki dokumenta pri zavezancih za dostop (tudi pri upravnih enotah). Slednje pomeni, da lahko kdorkoli od upravne enote zahteva seznanitev z vsemi informacijami javnega značaja, s katerimi upravna enota razpolaga. Za organe ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja vsak dokument, s katerim ta razpolaga. To velja za tiste dokumente, ki jih je organ izdelal sam, kot tiste, ki so nastali v sodelovanju z drugim organom ali jih je pridobil od drugih oseb. Lahko je  to dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali dokumentarno gradivo. Posledično so vsi dokumenti, ki jih organi prejmejo v upravnih postopkih od strank postopkov, kot tudi vsi dokumenti, ki jih organi v upravnih postopkih ustvarijo sami, informacije javnega značaja.

Skladno s 5. členom ZDIJZ so vse informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljevanju: prosilcem). Organ lahko zahtevo prosilca delno ali v celoti zavrne le v tistih primerih, ko ugotovi, da zahtevane informacije predstavljajo eno od taksativno naštetih izjem v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Vložitev zahteve s strani prosilca, posledično ne predstavlja takšne uporabe ZDIJZ, ki bi bila v nasprotju z navedenim zakonom. ZDIJZ namreč vsem fizičnim osebam, tudi prosilcu, daje pravico, da se seznanijo z vsemi dokumenti iz predmetne upravne zadeve pridobitve gradbenega dovoljenja, razen s tistimi dokumenti, ki predstavljajo izjemo po 5.a členu oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Vložitev zahteve, na podlagi zakona, ki takšno zahtevo utemeljuje in omogoča njeno uresničitev, posledično ne more predstavljati zlorabe pravice po ZDIJZ, temveč zgolj njeno uresničevanje.

Dejstvo, da konkretni prosilec v predmetni upravni zadevi ne more biti stranka postopka, saj ni neposredni sosed ali mejaš, v postopku po ZDIJZ ni pravno relevantno vprašanje. Vstop v upravni postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, kot stranski udeleženec po ZUP ali na podlagi vložitve zahteve po ZDIJZ sta dve različni materialnopravni pravici, ki nista medsebojno povezani in ne vplivata ena na drugo. V konkretni upravni postopek namreč lahko vstopi vsaka oseba, ki izkaže pravni interes, skladno s 43. členom ZUP (stranski udeleženec). Stranski udeleženec ima v upravnem postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, prav tako ima skladno z ZUP praviloma pravico dostopati do vseh dokumentov iz upravne zadeve. Položaj prosilca po ZDIJZ je drugačen. Na podlagi ZDIJZ prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa za vstop v konkretni upravni postopek, prav tako v tem postopku ne pridobi položaja stranke in nima enakih pravic in dolžnosti kot stranka. Prosilec po ZDIJZ tudi nima pravice dostopati do vseh dokumentov v upravni zadevi, temveč le do tistih dokumentov, ki predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Navedeno pomeni, da so tako pravice oseb, kot obseg dokumentov, do katerih lahko dostopajo stranke upravnega postopka ali prosilec po ZDIJZ, drugačne, kot je tudi drugačna pravna podlaga, na kateri te pravice izvršujejo. Če nekomu ni odobren status stranskega udeleženca v določenem upravnem postopku, slednje ne pomeni, da tak prosilec ni upravičen zahtevati teh dokumentov na kakšni drugi podlagi, npr. na podlagi ZDIJZ. Če prosilec to pravico izkoristi, pa slednje ne pomeni, da je s tem zlorabil pravico dostopa do informacije javnega značaja ali da je njegova zahteva v nasprotju z ZDIJZ, kot to neutemeljeno zatrjuje stranski udeleženec v svoji pritožbi.

Stranski udeleženec je v pritožbi zatrjeval tudi izjemo iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ, in sicer bi organ moral zahtevo zavrniti, saj gre za dokumente, ki prosilcu niso dostopni v samem upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. IP navedeni pritožbeni navedbi ni sledil.

Prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Navedena določba, ki je v teoriji znana kot »izjema strankinega pravila«, določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. To pomeni, da če področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka nima dostopa do podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel določbe, ki vsebuje takšno omejitev dostopa do podatkov. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1112/2017-16 z dne 3. 10. 2018, v kateri je navedlo, da je treba določbo prvega odstavka 5.a člena razumeti tako, da če nek podatek ni omogočen niti sami stranki ali drugemu udeležencu v postopku, potem ne more biti dostopen niti prosilcu po ZDIJZ (12. točka obrazložitve sodbe).

Namen te določbe je omejitev dostopa po ZDIJZ v tistih primerih, ko tudi stranke samih postopkov, nimajo dostopa do dokumentov iz postopka (navedena izjema pride npr. v poštev v primeru dostopa do tožilskih spisov, v katerih se nahajajo prisluhi in drugi dokazi potrebni za vložitev obtožnice zoper osumljenca, v fazi, ko ti dokumenti po postopkovnih zakonih niso dostopni niti osumljencu samemu, zaradi česar ZDIJZ omejuje dostop do teh dokumentov tudi vsem tretjim osebam, ki bi se z njimi želeli seznaniti). Glede na to, da v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja strankam postopka (investitorju in morebitnim stranskim udeležencem) pravica dostopa do dokumentov iz upravne zadeve z zakonom ni omejena, določbe prvega ostavka 5.a člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Navedena določba ne določa, da se posameznikom, katerim ni bil dovoljen vstop v določen postopek po materialnopravnih zakonih (npr. po ZUP), kot stranskemu udeležencu, zavrne tudi dostop do dokumentov po ZDIJZ, kot to zmotno zatrjuje stranski udeleženec v svoji pritožbi.

Glede zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov in nesmiselnosti anonimizacije dokumentov, saj je prosilec z imenom investitorja že seznanjen, je IP v nadaljevanju presojal tudi navedeno izjemo.

ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme varstva osebnih podatkov napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t. i. varovanega osebnega podatka. Povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je bilo tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

IP pritrjuje organu, ki je odločil, da sta ime in priimek investitorja, njegov naslov, davčna številka, elektronski naslov in telefonska številka, ter podatki kontaktne osebe, ob upoštevanju, da je investitor fizična oseba, varovani osebni podatki, zaradi česar jih je pred posredovanjem prosilcu, treba na dokumentu prekriti. Odločitev organa glede anonimizacije zahtevanih dokumentov je posledično pravilna in zakonita, saj je v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja treba upoštevati tudi načelo erga omnes, tj. načelo univerzalnega prosilca. V postopku po ZDIJZ organi namreč ne smejo presojati specifičnih okoliščin povezanih s posameznim prosilcem, saj lahko dokument prosilcu posredujejo le na tak način in v takem obsegu, kot bi ga lahko posredovali komurkoli tretjemu. Glede na to, da ni zakonske podlage za posredovanje osebnih podatkov na navedenih dokumentih javnosti, je bil organ dolžan navedene podatke na dokumentih prekriti.

Glede dejstva, da je prosilec v konkretnem primeru seznanjen s tem, kdo je investitor, ter da je bil investitor tudi pozvan v postopek kot stranski udeleženec, s čimer je bil seznanjen tudi prosilec, IP pojasnjuje, da gre za poseben položaj investitorja, na katerega bistveno vplivajo določbe gradbenih predpisov.

Gradbeni zakon (v nadaljnjem besedilu: GZ) v 65. členu namreč določa, da mora pri izvajanju gradnje izvajalec skrbeti za to, da je zagotovljena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, mimoidočih, prometa, sosednjih objektov in okolice. Investitor mora pri gradnji, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, razen pri spremembi namembnosti in nezahtevnih objektih, najpozneje do začetka gradnje poskrbeti za ograditev in označitev gradbišča z gradbiščno tablo. Ta mora biti v času od začetka gradnje do pridobitve uporabnega dovoljenja na vidnem mestu nameščena na gradbišču. Gradbiščna tabla vsebuje tudi podatke o investitorju. Podatki o investitorju so navedeni tudi v primeru, da gre za gradbišče, na katerem poteka gradnja v lastni režiji in gradbišče nezahtevnih objektov označi, za katere zadostuje, da je gradbišče opremljeno samo z listom formata A4.

GZ tako vsebuje določbe in zahteve glede ureditve in označitve gradbišča, ki bodo zagotovile, da bo gradbišče označeno in zavarovano tako, da bodo na ta način zavarovani mimoidoči in okolica in da bodo z označitvijo gradbišča opozorjeni na nevarnosti zaradi dejavnosti, ki se izvaja za gradbiščno ograjo. Zakonodajalec je z objavo osebnih podatkov o investitorju in številki gradbenega dovoljenja na gradbiščni tabli nakazal javni interes, da sta javnosti že iz preprostega vpogleda na gradbiščno tablo poznana podatka o imenu investitorja. Podatek o investitorju ima posledično poseben status, saj je praviloma enostavno dostopen in v določenih fazah tudi javno objavljen. Prav tako se na podatek o investitorju lahko sklepa, saj je to praviloma lastnik nepremičnine, kadar so na nepremičnini javno izobešeni dokumenti, ki nakazujejo, da je v teku postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Dejstvo, da je bil prosilec z osebnimi podatki investitorja seznanjen, v konkretnem primeru ne pomeni, da je postalo varstvo osebnih podatkov brezpredmetno in da je treba zahtevo prosilca že iz tega razloga zavrniti. Posegi v prostor predstavljajo namreč situacijo, ki zadeva širok nabor posameznikov, zaradi česar podatek o tem, kdo je investitor oz. kdo bo investitor določene gradnje, načeloma ni podatek, ki bi bil javnosti neznan ali bi bil z zakonom posebej varovan. Navedba investitorja organu tudi omogoča lažje iskanje v evidenci dokumentarnega gradiva, ki se vodijo po imenu investitorja, istočasno pa prosilcu ne omogoča seznanitve z drugimi osebnimi podatki investitorja (davčna številka, telefonska številka ipd.)

Pri navedbi osebnega imena investitorja v zahtevi za dostop do dokumentacije iz postopka pridobitve gradbenega dovoljenja posledično ne gre za isto situacijo, kot jo v pritožbi navaja stranski udeleženec. V zadevi, ki jo je IP presojal v odločbi št. 090-229/2020, je šlo za situacijo, ko se je prosilec želel seznaniti z informacijo, ali je zoper konkretnega posameznika vložena kazenska ovadba in za katero kaznivo dejanje, pri čemer predstavlja podatek o tem, ali je posameznik v predkazenskem postopku osebni podatek, za razkritje katerega ni podana zakonska podlaga, prav tako zakonodaja ne določa, da je treba te podatke javno objavljati, kot to določa glede nameravanih posegov v prostor. Prosilec v takem primeru šele špekulira in želi priti do podatka oz. potrditve, do katere sicer ni upravičen. Pri navedbi osebnega imena investitorja, pa gre za tak osebni podatek posameznika, ki po materialnopravnih predpisih ne uživa enakega varstva, prav tako pa gre hkrati za podatek glede posega v prostor, ki lahko vpliva na življenje in zdravje ljudi, varnost prometa, sosednjih objektov, okolice, mimoidočih ipd.[1] Dejstvo, da je torej prosilec navedel podatke investitorja, posledično ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo treba njegovo zahtevo v konkretnem primeru že a priori zavrniti, kot to navaja stranski udeleženec s sklicevanjem na citirano prakso IP.

IP je na podlagi vsega navedenega ugotovil, da je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Obravnavani pritožbeni postopek se je začel na pritožbo stranskega udeleženca, tako da ta sam nosi svoje stroške postopka, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v 3. točki izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Ministrstvo za javno upravo, v svojem mnenju št. 090-43/2021/2 z dne 26. 4. 2021.