prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo, da se želi seznaniti z vsemi dokumenti iz inšpekcijskega postopka, glede katerega je prejel obvestilo, da se je postopek nadzora že zaključil. Organ je prosilcu posredoval določene dokumente, ostale pa zavrnil na podlagi izjeme varstva vira prijave. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec z 21 dokumenti iz postopka že razpolaga, saj gre za njegove lastne vloge. Prosilec v postopku po ZDIJZ nima pravovarstvenega interesa, da bi od organa zahteval dokumente, s katerimi že razpolaga, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil kot neutemeljeno. Glede preostalih dveh dokumentov je IP ugotovil, da je podana izjema varstva vira prijave, ki ne preneha s trenutkom, ko se postopek nadzora zaključi, zato je pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-369/2021/4

Datum: 20. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 11. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-58/2021-19 z dne 16. 11. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 22. 11. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-58/2021-19 z dne 16. 11. 2021 se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 14. 10. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer se je želel seznaniti z vsemi dokumenti v zadevi št. …, in sicer v elektronski obliki. Navedel je, da je v obvestilu prijavitelju št. … z dne 7. 9. 2021 organ navedel, da je postopek končan, zato prosilec meni, da ni nobene ovire za pridobitev dokumentov, ki jih organ hrani v spisu v zvezi s postopkom.

Organ je dne 16. 11. 2021 izdal odločbo št. 090-58/2021-19 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in mu posredoval popis navedene zadeve in dokumente iz navedene zadeve z zaporednimi številkami 17-18, 23-31, s prekritimi osebnimi podatki. Organ je zavrnil posredovanje dokumentov iz zadeve z zaporednimi številkami od 1-16 in 19-22, 32-33. Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in na izjemo tajnosti vira. Navedel je, da je skladno s tretjim odstavkom 5.a člena ZDIJZ, dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Tako je varoval vir prijave, kot tudi vsebino prijave.

Prosilec je dne 22. 11. 2021 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je zahteval vse dokumente, vključno s spremnimi dopisi, ki so bili podlaga za obvestilo prijavitelju z dne 7. 9. 2021. V obvestilu je navedeno, da je po pridobljeni dokumentaciji razvidno, da imajo objekti v naselju Zali Rovt uporablja dovoljenja, nadstreški pa so zajeti v gradbenem dovoljenju in vrisani v dokumentaciji na točno določeni lokaciji. Na dokumentu je slika dela načrta, katerega je zahteval v celoti, vključno s prejemnim dokumentom. Na podlagi izpodbijane odločbe dokumentov ni prejel, čeprav organ z njimi razpolaga, hkrati pa je postopek nadzora končan, zato ni nobene ovire za vpogled v dokumente. Predlaga, da IP organu naloži, da mu pošlje zahtevne dokumente.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-58/2021-22 z dne 25. 11. 2021.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 14. 10. 2021 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, št. 090-58/2021-19 z dne 16. 11. 2021, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 14. 10. 2021 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov iz pritožbe z dne 22. 11. 2021, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku. Prosilec je namreč v zahtevi zahteval dokumente v zvezi z zadevo št. …, v pritožbi pa navaja, da je zahteval tudi vse spremne dopise, ki so bili podlaga za Obvestilo prijavitelju št. … z dne 7. 9. 2021. V obvestilu je namreč slika dela načrtov, prosilec pa bi želel načrt v celoti, vključno s prejemnim dokumentom. IP ugotavlja, da se zahteva prosilca z dne 14. 10. 2021 razlikuje od tega, kar prosilec navaja v pritožbi, da je zahteval.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej le dostop do dokumentov, ki se pri organu nahajajo v zadevi št. …, kar je prosilec zahteval v vlogi z dne 14. 10. 2021, ne pa tudi morebitnih drugih dokumentov, s katerimi organ razpolaga, saj prosilec tega v zahtevi ni določno specificiral.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da je organ odločil o vseh dokumentih iz zadeve št. …, in sicer je z institutom delnega dostopa prosilcu omogočil dostop do 11 dokumentov in popisa zadeve. Prosilec se v delu, v katerem mu je organ prekril varovane osebne podatke, ni pritožil, zato IP navedenega ni presojal. Prosilec se je namreč pritožil iz razloga, ker ni prejel vseh dokumentov, četudi je postopek nadzora že končan. IP je posledično odločal, ali je prosilec upravičen dostopati tudi do dokumentov, navedenih v 2. tč. izreka izpodbijane odločbe, to je glede 23 dokumentov, glede katerih je organ prosilcu v celoti zavrnil dostop.

Ob podrobnem pregledu dokumentov, glede katerih je organ zavrnil dostop, je IP ugotovil, da gre pri 21 dokumentih za lastne vloge prosilca, ki jih je sam vložil pri organu. Ker z dostopom prosilcev do njihovih lastnih vlog, vloženih pri organu, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011), je odločitev organa o zavrnitvi dostopa pravilna (čeprav obrazložena z napačnimi razlogi). Ne glede na dejstvo, da gre za dokumente, ki po vsebini ustrezajo zahtevi prosilca, gre hkrati za dokument, s katerimi prosilec že razpolaga, saj gre (kot že pojasnjeno) za vloge, ki jih je prosilec sam naslovil na organ. Po upravno-sodni praksi prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Glede na navedeno prosilec v tem pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu zavrnil.

IP hkrati ugotavlja, da organ razpolaga še z dvema dokumentoma, pod zaporedno št. 13 in 14, ki vsebujeta priloge. Glede na specifične okoliščine konkretne zadeve in dejstvo, da je prosilec seznanjen z vsebino vseh prijav, IP ugotavlja, da glede dokumentov pod zaporedno številko 13 in 14 prosilcu niti z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti seznanitev z dokumentoma, ne da bi organ s tem razkril, kdo je bil v konkretnem primeru vir prijave, ki ga je organ dolžan varovati skladno z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in na podlagi tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Posledično je organ glede navedenih dokumentov odločil pravilno in zakonito, pritožba prosilca pa je neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne.

Pritožbena navedba, da je nadzorni postopek v konkretnem primeru že zaključen, je irelevantna, saj je organ dolžan vir prijave varovati tudi po tem, ko se nadzorni postopek že zaključi. Namen tajnosti vira prijave je namreč v zaščiti prijaviteljev, ki bi se zaradi morebitnih pritiskov bali obveščati pristojne organe. Tovrstno varstvo prijaviteljev po zaključku postopka ne preneha. Glede prijav, ki jih je vložil sam prosilec, IP ugotavlja, da dejstvo, da je bil prosilec prijavitelj, ni absolutno varovano, zato tega dejstva v postopku ni ščitil niti IP. Prosilec je bil s tem dejstvom namreč seznanjen in bi bilo posledično nesmiselno v postopku po ZDIJZ varovati identiteto prosilca pred njim samim, sploh glede na dejstvo, da prosilec do dokumentov ni upravičen, saj z njimi že razpolaga (smiselno podobno tudi Upravno sodišče v sodbi št. II U 433/2016-13 z dne 5. 7. 2017).

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da prosilec v pritožbenem postopku glede dokumentov iz zadeve št. … pod zaporedno številko 1-12, 15-16, 19-22 in 32-33, nima pravovarstvenega interesa, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. Glede dokumentov pod zaporedno številko 13 in 14 pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in potrdil izpodbijano odločbo, kot to vse izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka