prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka je bila odločitev organa prve stopnje, da se zavrne zahteva prosilca, v kateri je zahteval odločbi okoljske in gradbene inšpekcije in odločitve (sklepe) v postopku upravne izvršbe okoljske in gradbene inšpekcije za dva konkretna posameznika. V postopku je IP ugotovil, da je podatek, ali je bila posamezniku izdana ureditvena odločba gradbene inšpekcije in s tem povezane odločitve v postopku izvršitve te odločitve, osebni podatek za razkritje katerega ne obstaja pravna podlaga. Prav tako pa je pravilna odločitev organa, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. 

ODLOČBA:

Številka: 090-368/2021/6

Datum: 17. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 11. 2021, zoper odločbo št. 090-107/2021-8 z dne 22. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Inšpektorat RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 11. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-107/2021-8 z dne 22. 10. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 22. 9. 2021 po elektronski poti na organ naslovil vlogo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval dokumente za gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, k. o. … (morebitni investitorji .. in … ali …, d. o. o.): - ureditveni odločbi okoljske in gradbene inšpekcije, - odločitve (sklepe) v postopku upravne izvršbe okoljske in gradbene inšpekcije, na njegov elektronski naslov.

Organ je zahtevo prosilca obravnaval na podlagi določb ZDIJZ in je dne 22. 10. 2021 izdal odločbo št. 090-107/2021-8 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je s prvo točko izreka zahtevi za posredovanje ureditvene odločbe inšpekcije za okolje organa v zvezi z družbo …, d. o. o. ugodil in posredoval prosilcu kopije ureditvene odločbe inšpekcije za okolje in sklepov, ki so bili izrečeni navedeni družbi. Z drugo točko izreka pa je v delu zahteve, ki se nanaša na posredovanje ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in na odločitev in sklepe v postopku upravne izvršbe za gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, k. o. …, morebitnih investitorjev … in …, zahtevo prosilca zavrnil. Iz obrazložitve organa izhaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da se del zahteve nanaša na zadevo inšpekcije za okolje, območne enote Novo mesto, številka 06182-1505/2016/19. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da se zahtevi prosilca za posredovanje ureditvene odločbe inšpekcije za okolje organa, ugodi in se prosilcu iz zadeve Območne enote Novo mesto št. 06182-1505/2016, omogoči dostop do kopij odločbe številka 06182-1505/2016/4 (29271) z dne 5. 9. 2016, sklepa o dovolitvi izvršbe številka 06182-1505/2016/4-6 (29271) z dne 21. 6. 2017, sklepa številka 06182-1505/2016/11 (29271) z dne 27. 2. 2018 in kopije sklepa številka 06182-1505/2016/19 (29271) z dne 10. 7. 2020. Organ je v obrazložitvi svoje odločbe prav tako pojasnil, da iz dela zahteve prosilca izhaja, da želi prejeti tudi dokumente, ki se nanašajo na dokumente za gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, obe k. o. … morebitnih investitorjev … in …, in sicer ureditvene odločbe okoljske in gradbene inšpekcije ter odločitve (sklepe) v postopku upravne izvršbe okoljske in gradbene inšpekcije. Ker je prosilec v vlogi poimenoval osebi, na kateri naj bi se zadeva nanašala, z osebnimi podatki, organ ocenjuje, da tudi z delnim dostopom, ne bi bilo zagotovljeno varstvu osebnih podatkov fizičnih oseb, saj bi bili osebni določljivi. Organ je zato zahtevo, v delu, ki se nanaša na poimenovanje konkretnih oseb, zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 5. 11. 2021 vložil pritožbo zaradi nepopolnega oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Navaja, da je v svoji zahtevi navedel, da zahteva dostop do upravnih aktov, ki jih je izdal organ v zvezi z gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, obe k. o. … in ni zahteval dostopa do upravnih aktov, ki so bili izdani konkretnim fizičnim osebam. V oklepaju je navedel zgolj morebitne investitorje, kot pomoč organu za iskanje dokumentov, kar pa ne pomeni, da je zahteval dokumente, ki so bili izdani tem osebam. V nadaljevanju svoje pritožbe ponovno poudarja, da je zahteval zgolj upravne akte v zvezi z parcelnima številkama 3632 in 3633/1, obe k. o. .., ne glede komu so bili akti izdani. Če vloga organu ni bila razumljiva, bi ga ta moral pozvati. Prosilec v pritožbi navaja, da je napačna razlaga organa v izpodbijani odločbi, da gre pri navajanju pravne osebe …, d. o. o. za osebne podatke. Podatki pravne osebe niso osebni podatki v smislu varovanih osebnih podatkov in tako ne morejo biti izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako pa bi organ moral presoditi, ali je možen delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ. Tudi, če bi bili zahtevani dokumenti izdani fizičnim osebam, bi moral organ omogočiti delni dostop. Z delnim dostopom bi organ prekril osebne podatke in iz dokumentov ne bi bilo razvidno, na koga se nanašajo. Torej tudi prosilec ne bi mogel vedeti, ali so bili izdani navedenim investitorjem. Če pa bil bili zahtevani dokumenti izdani pravni osebi, pa ne bi šlo več za izjemo varstva osebnih podatkov.

Po prejemu pritožbe je organ izdal še dopolnilno odločbo št. 090-107/2021-10 z dne 17. 11. 2021, s katero je zahtevo prosilca za posredovanje ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in odločitev in sklepov v postopku upravne izvršbe za gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, obe k. o. …, zavrnil, ker zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je po vloženi pritožbi prosilca organ ponovno preveril dejansko stanje, pri čemer je ugotovil, da je bilo pravilno odločeno glede zahteve po posredovanju ureditvenih odločb inšpekcije z okolje organa v zvezi z družbo …, d. o. o., s posredovanjem kopij štirih dokumentov in da je bilo pravilno odločeno glede dela zahteve, ki se nanaša na posredovanje ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in odločitev ter sklepov v postopku upravne izvršbe za gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3622/1, obe k. o. …, morebitnih investitorjev … in …, pomotoma pa ni bilo odločeno o zahtevi za posredovanje ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in odločitev in sklepov v postopku upravne izvršbe za gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, obe k. o. …. V skladu s prvim odstavkom 220. člena ZUP, če pristojni organ z odločbo ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba). Iz obrazložitve organa nadalje izhaja, da se zahteva za posredovanje ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in odločitev in sklepov v postopku upravne izvršbe za gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, obe k. o. …, zavrne, ker zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo in tako organ z njim ne razpolaga. Organ je tako zahtevo prosilca zavrnil, saj informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ pri organu ne obstaja.

V zvezi s prejeto pritožbo zoper izpodbijano odločbo je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, na podlagi 245. člena ZUP je z dopisom št. 090-107/2021-12 dne 25. 11. 2021, poslal IP določene dokumente. Po pozivu IP št. 090-368/2021/2 pa je dne 6. 12. 2021 in dne 7. 12. 2021 organ IP poslal tudi pritožbo in druge dokumente zadeve.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

V pritožbi prosilec navaja, da je organ kršil pravila postopka, ker ga, če je bila njegova vloga nerazumljiva, v skladu s 67. členom ZUP, ni pozval na dopolnitev nerazumljive vloge. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje oz. na kakšen način so navedeni dokumenti urejeni. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilcu pomagati na način, da mu organ pojasni, s katerimi informacijami razpolaga in prosilcu aktivno pomagati pri oblikovanju zahteve. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.

IP ugotavlja, da je organ v skladu zakonitostmi, kot mu jih nalaga ZDIJZ, zahtevo prosilca razumel v širšem smislu, tako, da je preveril obstoj dokumentov glede na vse lastnosti, ki jih je prosilec v zahtevi opredelil, in sicer po subjektivnem in po objektivnem kriteriju. Kot je razvidno iz dokumentov, o katerih je organ odločal z izpodbijano odločbo in dopolnilno odločbo, je razumel zahtevo prosilca tako v subjektivnem smislu zahteve, in sicer glede na to, na koga se zahtevani dokumenti (odločbe in ostale odločitve) organa nanašajo, kakor tudi v objektivnem smislu zahteve, in sicer glede na zahtevo po parcelah ter upravnih področjih (okoljska in gradbena inšpekcija). Prosilec navaja, da je v svoji zahtevi subjekte …, d. o. o. in … ter … navedel zgolj zato, da bi organ lažje našel zahtevane dokumente, sicer pa se je njegova zahteva nanašala na parcele. Glede na dopolnilno odločbo organa z dne 17. 11. 2021 v zvezi z zahtevanima parcelama št. 3632 in št. 3633/1, k. o. …, organ ureditvenih odločb gradbene inšpekcije in odločitev in sklepov v postopku upravne izvršbe za gradnje na navedenih parcelah, nima. Torej, če bi organ zahtevo prosilca razumel zgolj v ozkem objektivnem smislu opredelitve zahteve prosilca glede na številko parcele, potem organ prosilcu ne bi omogočil dostopa niti do dokumentov okoljevarstvene inšpekcije, o katerih je odločil s prvo točko izpodbijane odločbe in mu je dostop omogočil do ureditvene odločbe okoljske inšpekcije in sklepov v postopku izvršitve navedene odločbe. Slednji dokumenti se namreč nanašajo na inšpekcijskega zavezanca pravno osebo družbo …, d. o. o. in ne na parceli št. 3632 in št. 3633/1, k. o. …. Če bi tako držale pritožbene navedbe prosilca, potem organ ne bi bil dolžan prepoznati kot zahtevanih dokumentov niti dokumentov okoljske inšpekcije, do katerih je organ prosilcu dostop omogočil, saj se te odločbe izdajajo kršitelju okoljskih predpisov in ne glede na parcelo. Iz same odločbe okoljske inšpekcije pa ni neposredne zveze s parcelama št. 3632 in št. 3633/1, k. o. ….. Organ je pravilno upošteval omejeno prosilčevo poznavanje dela in klasifikacije dokumentov in je tako pravilno obravnaval zahtevo prosilca tudi v širšem smislu ter odločal tudi o zahtevi prosilca za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na opredelitev prosilca po subjektivnemu kriteriju po investitorjih … in …. ter pravni osebi …, d. o. o.

Glede na to, da je po izdaji izpodbijane odločbe organ izdal dopolnilno odločbo, s katero je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in odločitev in sklepov v postopku upravne izvršbe za gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, obe k. o. …, saj z dokumenti ne razpolaga, je bilo treba najprej rešiti vprašanje, ali ni organ z izdajo dopolnilne odločbe nadomestil izpodbijano odločitev, v delu, ki je predmet pritožbenega postopka in je tako pritožba prosilca brezpredmetna. IP ugotavlja, da temu ni tako, saj je organ z izpodbijano odločbo odločal o zahtevi prosilca za dostop do dokumentov, in sicer do ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in odločitev in sklepov v postopku upravne izvršbe, ki se nanašajo na investitorja … ter ... Torej je z izpodbijanim delom odločbe odločil o subjektivnem delu zahteve prosilca. Medtem, ko je z dopolnilno odločbo odločil o objektivnem vidiku zahteve prosilca, in sicer o obstoju ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in o odločitvi ter o sklepih v postopku upravne izvršbe za gradnjo na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, obe k. o. …, in zahtevo zavrnil, zato ker dokument ne obstaja.

IP tako ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje pravilnosti izpodbijane odločbe glede zavrnitve zahteve prosilca za dostop do ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in do odločitev in sklepov izvršilnega postopka, ki se nanašajo na investitorja … ter .., na morebitnih drugih parcelah navedenih investitorjev, zaradi varstva osebnih podatkov. IP je tako v nadaljevanju preveril navedeno stališče ter stališče organa, da izvedba delnega dostopa v primeru ko prosilec zahtevo postavi v zvezi s točno določeno osebo, ni mogoča.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Navedel je, da prosilec ni upravičen do ureditvene odločbe gradbene inšpekcije in do odločitev in sklepov izvršilnega postopka, ki se nanašajo na investitorja …. ter ….

Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Najprej IP ugotavlja, da je bila zahteva nedvomno postavljena za konkretni osebi, saj je prosilec v svoji zahtevi navedel, da zahteva posredovanje dokumentov za gradnje na parcelah št. 3632 in št. 3633/1, obe k. o. …, pri čemer je opredelil tudi investitorje dve fizični osebi … ter .. in pravno osebo …, d. o. o. Na podlagi zgoraj navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da podatek o tem, ali je bila določeni osebi izdana ureditvena odločba gradbene inšpekcije in s tem povezane odločitve v postopku izvršitve te odločitve, nedvomno predstavlja osebni podatek. IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da ne gre za osebni podatek oziroma, da ne gre za varovan osebni podatek, zato ker je v zahtevi navedel tudi pravno osebo. Kot je prosilec pojasnil sam, organ načeloma naziva pravne osebe ne bi prekril, torej bi prekril imena zadevnih posameznikov, s tem pa bi bili osebi določljivi. Prav tako ni mogoče slediti njegovim navedbam, da je zahtevo postavil po parceli, saj je organ z dopolnilno odločbo odločil, da z dokumenti, ki se nanašajo na zahtevani dve parceli, št. 3632 in št. 3633/1, obe k. o. …, ne razpolaga. Predmet tega pritožbenega postopka pa je zavrnitev zahteve, ki jo je prosilec postavil za konkretni fizični osebi. Če takšne zahteve ne bi postavil, organ o njej tudi ne bi odločil. Iz navedenega izhaja, da niso utemeljene navedbe prosilca, ki se nanašajo na to, da zahteve ni opredelil za konkretna posameznika.

IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je pravilen zaključek organa v izpodbijani odločbi, da je podatek o tem, ali je bila posamezniku izdana ureditvena odločba gradbene inšpekcije in s tem povezane odločitve v postopku izvršitve te odločitve, varovan osebni podatek, glede katerega ni zakonske podlage za posredovanje javnosti.

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Po mnenju IP nima vsak osebni podatek statusa varovanega osebnega podatka in drži, da je določene osebne podatke v dokumentih, ki sicer izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja, dovoljeno razkriti. Osebni podatek, ki ni varovan osebni podatek, namreč predstavlja informacijo javnega značaja. Določanje meje (ločnice) med varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki je v praksi pogosto zahtevno in terja upoštevanje vseh relevantnih okoliščin.

V konkretnem primeru IP ocenjuje, da je podatek, ali je bila posamezniku izdana ureditvena odločba gradbene inšpekcije in s tem povezane odločitve v postopku izvršitve te odločitve, osebni podatek za razkritje katerega ne obstaja pravna podlaga. Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določenih fizičnih oseb, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Temu pa pritrjuje tudi sodna praksa Upravnega sodišča Republike Slovenije, v svoji odločitvah (glej na primer sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014), iz katerih izhaja, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke.

IP ni zasledil pravne podlage, ki bi vsakomur omogočila seznanitev s podatkom o tem, ali je bila v zvezi z določeno fizično osebo izdana ureditvena odločba gradbene inšpekcije in s tem povezane odločitve v postopku izvršitve te odločitve. Splošna uredba o varstvu podatkov in ZDIJZ ob tem jasno določata, kdaj oz. na kakšni pravni podlagi je dopustno razkriti osebne podatke fizične osebe tretjim osebam oz. javnosti, pri čemer IP ustrezne pravne podlage, za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru, ni našel. Glede na navedeno je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke