prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, iz katerih bi izhajalo kako je organ ukrepal (v utrjevanju pravnega reda v RS) zoper določene organe v zvezi s sodbo ESČP št. 60503/15 z dne 6. 12. 2018.  Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  

ODLOČBA:

Številka: 090-364/2021/4

Datum: 13. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 10. 2021, zoper odločbo Državnega odvetništva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-1 VSRU-117/2021-5 z dne 14. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 10. 2021, zoper odločbo Državnega odvetništva št. DODV-1 VSRU-117/2021-5 z dne 14. 10. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 12. 9. 2021 in 16. 9. 2021, na organ naslovil zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, v katerih je zahteval posredovanje fotokopij vseh dokumentov o tem, kako je organ ukrepal (v utrjevanju pravnega reda v RS…):

• zoper fašistično oblastna zločinsko kriminalna državna uradnika MO RS/URSIKSa, ki sta sistematično kršila človekove pravice zapornikom v zaporu Dob, vse tako, da sta zapornikom – kot 'bogova' - nezakonito spreminjala režim prestajanja kazni zapora, kar vse je potrdila tozadevna uradna preiskava MP RS in njena posledica sodba ESČP št. 60503/15 z dne 6. 12. 2018.
• zoper fašistično oblastno organizirano zločinsko kriminalno združbo znotraj IRSOPa, ki je 'botrovala' k pravnomočni sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019.
• zoper fašistično oblastno organizirano zločinsko kriminalno združbo udbaškega tožilstva/krivosodja RS, ki je 'botrovala' k pravnomočni sodbi ESČP št. 60503/15 z dne 6. 12. 2018 in sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 52710/2013 z dne 17. 6. 2021.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. DODV-1 VSRU-117/2021-5 z dne 14. 10. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je ena temeljnih nalog organa varstvo premoženjskih in drugih interesov RS, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog prek pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/2017, v nadaljevanju ZDOdv) organ zastopa državo in državne organe pred sodišči v RS, pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami. Organ v okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. Organ je navedel, da spoštuje sodbe ESČP št. 60503/15 z dne 6. 12. 2018, sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019 in sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I IPs 52710/ 2013 z dne 17. 6. 2021, zato je tudi dal soglasje k izvedbi postopka mediacije. Nadalje je organ navedel, da je vpogledal v informacijski sistem »Vpisniki«, v katerem vodi podatke in dokumente o obravnavanih zadevah in ugotovil, da v obdobju od izdaje ESČP do izdaje te odločbe ni bilo evidentiranih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Glede na navedeno je organ zaključil, da zahtevanih informacij ni mogoče posredovati prosilcu, saj organ z njimi ne razpolaga.

Dne 18. 10. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. DODV-1 VSRU-117/2021-5 z dne 14. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je pojasnil svoj pogled na zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov in način nezakonite porušitve sinovega vseljenega doma na …, v …. Od IP pričakuje, da bo preveril, ali so navedbe organ resnične.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DODV-1 VSRU-117/2021-7 z dne 23. 11. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ dne 21. 12. 2021, z dopisom št. 090-364/2021/2, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel 4. 1. 2022. V njem je organ pojasnil, da je obstoj zahtevanih dokumentov preveril v informacijskem sistemu »Vpisniki«, na podlagi iskalnih kriterijev »IRSOP«, »Državno tožilstvo«, »MP URSIKS«. Iskanje je bilo izvedeno za obdobje od izdaje sodbe ESČP do izdaje izpodbijane odločbe, po datumu nastanka spisa oz. dokumenta, pri čem je organ ugotovil, da nima evidentiranih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Organ je še pojasnil, da se odločitev ESČP št. 60503/15 z dne 6. 12. 2018 nahaja v spisu št. ESČP-5/2017 in IP posredoval navedeni popis spisa.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih je razvidno, kako je organ ukrepal:

• zoper državna uradnika MO RS/URSIKSa, ki sta sistematično kršila človekove pravice zapornikom v zaporu Dob, vse tako, da sta zapornikom nezakonito spreminjala režim prestajanja kazni zapora, kar vse je potrdila tozadevna uradna preiskava MP RS in njena posledica sodba ESČP št. 60503/15 z dne 6. 12. 2018,
• zoper IRSOP v zvezi s pravnomočno sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019,
• zoper tožilstvo/ pravosodje v zvezi s  pravnomočno sodbo ESČP in pravnomočno sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 52710/2013 z dne 17. 6. 2021.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 4. 1. 2022, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne. Tudi iz posredovanega popisa spisa št. ESČP-5/2017, kjer ima organ zavedeno dokumentacijo, ki se nanaša odločitev ESČP št. 60503/15 z dne 6. 12. 2018, ne izhaja, da bi organ po prejemu navedene odločitve izdal dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka