prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odpravil sklep o zavrženju prepozne pritožbe, saj je bila pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je  organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj za razkritje kraja, datuma rojstva (skupaj z letnico rojstva) in dekliškega priimka svetovalke v pravosodju – samostojne sodniške pomočnice, ni pravne podlage. Prav tako je IP sledil organu, da ne razpolaga s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu - PDI za imenovano uslužbenko organa.  

ODLOČBA:

Številka: 090-363/2021/2

Datum: 16. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 240.člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 11. 2021, zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 249/2021-5 z dne 18. 10. 2021 in o pritožbi prosilca z dne 12. 10. 2021 zoper odločbo organa, št. Su 249/2021-2 z dne 8. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilca zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 249/2021-5 z dne 18. 10. 2021, se ugodi, in se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 249/2021-5 z dne 18. 10. 2021, odpravi.

2. Pritožba prosilca z dne 12. 10. 2021 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 249/2021-2 z dne 8. 9. 2021, se zavrne.

3. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 12. 8. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopije potrdil za …, višjo sodniško pomočnico, in sicer:

• opis dela in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji sodišča,
• diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi,
• potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) v letu,
• potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe,
• potrdilo o opravljenem izpitu iz sodnega reda,
• dekliški priimek ...

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 249/2021-2 z dne 8. 9. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ je navedel, da se zahtevane informacije delno nanašajo na delovno področje organa, prav tako organ z njimi delno razpolaga in informacije delno obstajajo v materializirani obliki. Organ je prosilcu posredoval fotokopijo Akta o sistemizaciji z opisom del in nalog višjega svetovalca v pravosodju - višjega sodniškega pomočnika za področje izvršbe, fotokopijo potrdila o udeležbi na Izvršilni šoli 2021, fotokopijo potrdila o diplomiranju ter fotokopijo potrdila o opravljenem izpitu iz poznavanja določil sodnega reda, pri čemer je na zadnjih dveh dokumentih prekril kraj in datum rojstva, skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede zahteve za posredovanje fotokopije potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu je organ pojasnil, da z navedenim dokumentom ne razpolaga, saj za zasedbo delovnega mesta svetovalec v pravosodju - višji pomočnik za področje izvršbe, slednji ni potreben, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.  Zahtevo prosilca za posredovanje dekliškega priimka navedene sodniške pomočnice je organ zavrnil s sklicevanjem  na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj zahtevani podatek ni povezan z opravljanjem dela javne uslužbenke. Organ je odločil, da v predmetnem postopku posebni stroški postopka niso nastali.

Dne 12. 10. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su 249/2021-2 z dne 8. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je povzel odločitev organa in izrazil svoje mnenje glede zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij. Prosilec zahteva, da se izpodbijana odločba v celoti razveljavi, z vsemi stroškovnimi posledicami v 8 dneh pod izvršbo, da se razveljavi nasilna določba izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker državnim institucijam, tudi represivnim organom, vključno s sodišči, omogoča zlorabe v nasprotju z načelom sorazmernosti, ki državne institucije zavezujejo k spoštovanju Ustave RS in ustavnega režima ter, da se razveljavi nasilna odločitev, da v predmetnem postopku niso nastali posebni stroški. Prosilec zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Organ je s sklepom, št. Su 249/2021-5 z dne 18. 10. 2021, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo zavrgel kot prepozno. V obrazložitvi je navedel, da je bila izpodbijana odločba prosilcu puščena v hišnem predalčniku dne 10. 9. 2021. Ker prosilec odločbe ni prevzel v roku 15 dni, velja za opravljeno vročitev z dnem preteka tega roka, to je 27. 9. 2021 (4. odstavek 87. člena v zvezi z 2. odstavkom 101. člena ZUP). Organ je navedel, da se je rok za pritožbo iztekel 12. 10. 2021, organ pa je pritožbo prejel dne 14. 10. 2021, kar ima za posledico, da je bila pritožba vložena po preteku predpisanega roka in jo je bilo treba skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP zavreči.

Organ je, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, IP z dopisom, št. Su 249/2021 z dne 19. 11. 2021, odstopil pritožbo prosilca z dne 20. 11. 2021 zoper sklep organa, št. Su 249/2021-5 z dne 18. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijan sklep) in pritožbo prosilca z dne 12. 10. 2021 zoper izpodbijano odločbo, v pristojno reševanje. Prosilec je v pritožbi z dne 20. 11. 2021 zoper izpodbijan sklep navedel, da za upravni postopek začnejo roki teči od dneva vročitve sklepa, zato je njegova pritožba pravočasna. V dopisu št. 249/2021 z dne 19. 11. 2021 je organ navedel, da je ob ponovnem pregledu ugotovil, da je pritožba prosilca zoper izpodbijano odločbo pravočasna, zato je IP odstopil  v reševanje celotno spisovno dokumentacijo.

Pritožba zoper sklep je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, zaradi zamude pritožbenega roka.

Ob pregledu spisovne dokumentacije je IP ugotovil, da je bilo prosilcu s strani vročevalca, dne 10. 9. 2021, v hišnem predalčniku, puščeno sporočilo za prevzem izpodbijane odločbe. Ker prosilec odločbe ni prevzel v roku 15 dni, velja za opravljeno vročitev z dnem preteka tega roka, to je 27. 9. 2021, ko je bila izpodbijana odločba puščena v hišnem predalčniku prosilca.  Prvi dan roka za pritožbo je bil tako 28. 9. 2021. ZUP v prvem odstavku 235. člena določa, da se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno, pri čemer se pritožbeni rok šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe. Petnajstdnevni rok za pritožbo se je tako iztekel dne 12. 10. 2021. ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Iz prejete spisovne dokumentacije izhaja, da je prosilec pritožbo vložil po priporočeni pošti na dan 12. 10. 2021, torej zadnji dan roka za pritožbo, kar pomeni, da je pritožba vložena pravočasno.

IP ugotavlja, da je bila pritožba prosilca vložena pravočasno, zato je IP izpodbijan sklep organa odpravil, kot to izhaja iz prve točke izreka te odločbe. IP je pritožbo zoper izpodbijano odločbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba zoper odločbo ni utemeljena.

Ker je IP ugotovil, da je pritožba prosilca zoper izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe zoper izpodbijano odločbo utemeljena, je na podlagi tretjega odstavka 240. člena ZUP odločil hkrati tudi o zavrženi pritožbi, tj. o pritožbi prosilca zoper izpodbijano odločbo.

IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Sporno pa je, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in pri dostopu do zahtevanih dokumentov prosilcu (delno) zavrnil dostop, zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) za imenovano višjo sodniško pomočnico in, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu delno zavrnil dostop do potrdila o diplomiranju, potrdila o opravljenem izpitu iz poznavanja določil sodnega reda ter v celoti zvrnil dostop do dekliškega priimka imenovane višje sodniške pomočnice, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).  

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Po pregledu spisovne dokumentacije in upoštevaje predhodno navedeno, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) za imenovano višjo sodniško pomočnico. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne. Ob tem IP pripominja, da tudi ni nobene zakonske podlage, da bi tozadevni dokument pri organu moral obstajati, saj slednji za zasedbo navedenega delovnega mesta ni potreben, kar izhaja tudi iz Akta o sistemizaciji z opisom del in nalog višjega svetovalca v pravosodju - višji sodniški pomočnik za področje izvršbe, ki je bil prosilcu tudi že posredovan. Prav tako imenovana nima zaključene pravne izobrazbe, kar pomeni, da tudi sicer ne izpolnjuje pogojev za pristop k navedenemu izpitu. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) za imenovano višjo sodniško pomočnico, saj organ z njim ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ker je organ prosilcu posredoval zahtevane dokumente s prekritimi osebnimi podatki, sklicujoč se na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je IP v nadaljevanju presojal tudi navedeno izjemo. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)^[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).  

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Izhajajoč iz zgoraj navedene definicije osebnega podatka, IP ugotavlja, da datum in kraj rojstva ter dekliški priimek navedene javne uslužbenke predstavlja osebne podatke in, da za njihovo razkritje zakonska podlaga ne obstaja.

Glede na navedeno gre za varovane osebne podatke in organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu, razen, če je podana izjema od izjem od prostega dostopa. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Glede na navedeno, je po presoji IP odločitev organa, da prosilcu, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, iz potrdila o diplomiranju ter potrdila o opravljenem izpitu iz poznavanja določil Sodnega reda izloči varovane osebne podatke (datum, kraj in letnico rojstva), za razkritje katerih ne obstaja zakonita pravna podlaga, pravilna. Iz zgoraj navedenega tudi izhaja, da ne obstaja zakonska podlaga za razkritje dekliškega priimka navedene javne uslužbenke, saj zahtevan podatek ni v povezavi z opravljanjem javne funkcije, zato ni pravne podlage za njegovo razkritje. O informacijah javnega značaja, ki se nanašajo na konkretnega javnega uslužbenca, je namreč mogoče govoriti le v delu, ki ustreza opredelitvi, da gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, skladno s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, v preostalem delu pa je treba dostop zavrniti.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Na podlagi navedenih ugotovitev je IP pritožbo prosilca, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, kot neutemeljeno  zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.