prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh njegovih vlog, ki jih je v določenem obdobju naslovil na organ. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno zavrnil. 

ODLOČBA:

Številka: 090-361/2021/2

Datum: 12. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 5. 11. 2021, zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Beethovnova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-19/2021/24 z dne 27. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 5. 11. 2021 zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-19/2021/24 z dne 27. 10. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 1. 10. 2021 na organ naslovil sledečo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja: »Na podlagi zanikrno oblastne TEDENCIOZNOSTI vašega uradnega dokumenta št. 090-19/2021/7 z dne 16. 7. 2021 (v priponki), vas v kontekstu IJZ za mojo uradno evidenco vljudno prosim:

-     za fco vseh mojih vlog, ki sem vam jih dnevno! poslal v tednu dni od 10. 7. 2021 do dne 16. 7. 2021, kot ste uradno zapisali v zanikrno oblastno TEDENCIOZNI uradni dokument URSIKSa št. 090-19/2021/7 z dne 16. 7. 2021, da dnevno! na vaš organ naslavljam vloge….

-     za fco vseh mojih vlog, ki sem vam jih dnevno! poslal v mesecu dni od 16. 6. 2021 do dne 16. 7. 2021, kot ste uradno zapisali v zanikrno oblastno TEDENCIOZNI uradni dokument URSIKSa št. 090-19/2021/7 z dne 16. 7. 2021, da dnevno! na vaš organ naslavljam vloge…

-     za fco vseh mojih vlog, ki sem vam jih dnevno! poslal v letu dni od 16. 7. 2020 do dne 16. 7. 2021, kot ste uradno zapisali v zanikrno oblastno TEDENCIOZNI uradni dokument URSIKSa št. 090-19/2021/7 z dne 16. 7. 2021 da dnevno! na vaš organ naslavljam vloge…

V situaciji, ko vsi!? vemo, da je vaš TEDENCIOZNI!!! uradni dokument NAVADNA!!! MALOUMNA!!! oblastna laž, se vam zahvaljujem za morebitno razumevanje.

p.s.1: ni zrcalo krivo, če oblastno fašistično udbaško prasico zrcali kot oblastno fašistično udbaško prasico…

p.s.2: z uradno dokumentirano Resnico ni moč žaliti, saj nisem jaz kriv, ko zgolj 'pokažem', kje vse je oblastni fašistični prasec pusti za seboj ščetine – povsod tam, kjer se je po/drgnil…

p.s.3: všeč mi je, ko boste sami uradno! potrdili, da je vaš tozadevni TEDENCIOZNI!!! uradni dokument NAVADNA!!! MALOUMNA!!! oblastna laž…

p.s.4: pa se vi - v vam lastnem bornem IQ in nikakršnem EQ - sploh zavedate, koliko ZLA!!! in GORJA!!! so vaši oblastni fašistično udbaški prasci in vaše oblastne fašistično udbaške prasice (op.a. v pravnomočno!!! dokazani zlorabi!!! zakona!!!) STORILE!!! družini ….!?«.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-19/2021/24 z dne 27. 10. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov, saj je zahteva vezana na točno določenega posameznika. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da v konkretnem primeru tudi ni mogoča izvedba delnega dostopa, saj bi bil posameznik, kljub prekritim osebnim podatkom, določljiv. Dodatno je organ navedel, da je kljub očitnemu dejstvu, da je zahteva šikanoznega značaja, vlogo obravnaval po vsebini in jo zavrnil iz prej navedenih razlogov.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 5. 11. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa.

IP je dne 22. 11. 2021 prejel dopis organa št. 090-19/2021/32 z dne 22. 11. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval posredovanje dokumentov/vlog, ki se nanašajo nanj osebno oz. dokumentov/vlog, ki jih je sam vložil na organ.

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v RS uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. določljivim posameznikom (v nad.: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t.i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo (nanj osebno), za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, brez konkretne opredelitve, ali organ z zahtevanimi dokumenti sploh razpolaga.

Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj, glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval dokumente/vloge, ki se nanašajo nanj osebno, torej z navedbo točno določene fizične osebe, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke na način, da v zahtevi poimensko navede posameznika, na katerega se njegova zahteva nanaša.

IP ob navedenem poudarja, da za odločitev v postopkih po ZDIJZ ni pomembno, če prosilec zahteva lastne osebne podatke, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali prosilec zahteva svoje osebne podatke, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov ne more prekriti prepoznavnosti posameznika. Posamezniki, ki želijo od organov prejeti svoje osebne podatke, lahko le-te zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov), ne morajo pa svojih podatkov zahtevati na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ izključuje posredovanje tistih dokumentov, ki se nanašajo na varovane osebne podatke. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oz. odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. Prav tako prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012).

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka