prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij vseh odločitev IP v IJZ, zoper katere je IRSOP vložil tožbo na Upravno sodišče. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne vodi evidence tožb zoper odločitve IP v postopkih IJZ, v informacijskem sistemu INSPIS pa ne vodi dokumentov na način, da bi prosilcu lahko pripravil izpis dokumentov, ki bi ustrezali prosilčevi zahtevi, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-360/2021/4

Datum: 6. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 11. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-408 z dne 28. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 11. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-408 z dne 28. 10. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 30. 9. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje fotokopij vseh odločitev IP v IJZ, zoper katere je IRSOP vložil tožbo na Upravno sodišče.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-1/2021-408 z dne 28. 10. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja preverila obstoj zahtevanih dokumentov v uradni evidenci za beleženje dokumentarnega gradiva (INSPIS) z iskalnimi kriteriji: »iskanje dokumentov, številka zadeve«: »090«, »vsi dokumenti«, »vsi uslužbenci«, »vse enote«, »vse inšpekcije«, kratka vsebina: »tožba«, vrsta: »tožba v zvezi z odločbo«, subjekt: »državno odvetništvo« in »državno pravobranilstvo«. Organ je navedel, da je na podlagi navedenih kriterijev našel le en zadetek, in sicer dokument št. 090-36/2019-157, to je dopis Državnemu odvetništvu, v zvezi s tožbo zoper odločbo IP št. 090-138/2020/8 z dne 5. 11. 2020, s katero pa prosilec že razpolaga, saj je bila izdana v zvezi z njegovo pritožbo. Drugih zadetkov ni bilo. Organ je še navedel, da ne vodi evidence vloženih tožb zoper odločbe IP.

Dne 3. 11. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2021-408 z dne 28. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno odločbo in izrazil svoj pogled na zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Prosilec je navedel, da je po njegovem vedenju samo v njegovih zadevah IRSOP vložil dve tožbi na Upravno sodišče in da bo predmetno dejstvo najlažje potrdil IP skozi lastno evidenco vloženih tožb. Od IP pričakuje, da bo izvedel postopek v kontekstu zakonskih pooblastil.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2021-440 z dne 22. 11. 2021 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-360/2021/2 z dne 14. 12. 2021. Na vprašanje IP, ali organ vodi kakršnokoli evidenco tožb, je organ pojasni, da ne vodi nobene evidence tožb, zato prosilcu ne more posredovati zahtevanih dokumentov. Zahtevane informacije je organ iskal v informacijskem sistemu INSPIS še na podlagi dodatnega kriterija, in sicer »Informacijski pooblaščenec«, pri čemer je dobil 763 zadetkov. Na podlagi dodatnega kriterija »tožba« pa je organ dobil 78 zadetkov, ki jih je tudi posamezno pregledal in ugotovil, da se nanašajo le na pritožbe in ne tožbe.  V zvezi z navedenim je organ, dne 14. 12. 2021, IP posredoval tudi zaslonske slike.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilca dostop do vseh odločitev IP v postopkih IJZ, zoper katere je IRSOP vložil tožbo na Upravno sodišče.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 14. 12. 2021, IP ugotavlja, da organ ne vodi evidence tožb zoper odločitve IP v postopkih IJZ, v informacijskem sistemu INSPIS pa ne vodi dokumentov na način, da bi prosilcu lahko pripravil izpis dokumentov, ki bi ustrezali prosilčevi zahtevi. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in podprte z dokazili zaslonskimi slikami, iz katerih izhaja, da organ ne evidentira dokumentov v informacijski sistem INSPIS na podlagi kriterijev, ki jih zahteva prosilec. Glede na ugotovljeno, bi bil tako v konkretnem primeru potreben pregled vsake posamezne zadeve oz. bi bilo potrebno vsebinsko vpogledati in analizirati vsako posamezno zadevo/dokument, ki se nanaša na IP, da bi se ugotovilo, ali predmetni dokument ustreza zahtevi prosilca ali ne. Prav tako bi bilo pri posameznem dokumentu potrebno vsebinsko pregledati, ali se nanaša na odločitev IJZ, torej ali je bila tožba vložena zoper odločitev IP v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Navedeno pomeni, da bi organ moral, da bi pridobil vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, zbirati informacije, analizirati zadeve ter ustvariti novo zbirko, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v konkretnem primeru, po presoji IP namreč predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Ob tem IP še pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da bi analiziral dokumente in pripravil zbir dokumentov, kot jih zahteva prosilec, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi zadeve, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec.  

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da pri zahtevanih informacijah niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka