prosilec - Nacionalni inšitut za javno zdravje

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zaprosil, da mu organ posreduje: Kumulativno število potrjenih prebolevnikov covida-19, ki so na datum odločitve bili polno cepljeni proti covidu-19, tabelo, v kateri so cepljeni prebolevniki covida-19 porazdeljeni po starostnih skupinah in tabelo umrlih zaradi covida-19, v letu 2021, do datuma odločitve, v kateri so umrli porazdeljeni v kategorije: necepljeni, delno cepljeni in polno cepljeni.  Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga niti se ne nahajajo v materializirani obliki. V pritožbenem postopku je IP pozval organ, da še dodatno pojasni , kaj bi moral izvesti, da bi se podatki iz zbirke pridobili oz. izvozili ter ali je  možno, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze s poizvedbo (navajanje filtrirnih pogojev). Na podlagi pojasnila organa je IP ugotovil, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve, trenutno ne razpolaga v taki obliki, kot je predmet zahteve prosilca, zato niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP namreč ni videl utemeljenega razloga, da navedbam oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel, zato je ocenil, da  tudi izvedba ogleda in camera ne bi pripomogla k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja. Treba je razumeti, da gre za strokovno tehnična znanja, ki so v osnovi odvisna od organa, ki z bazo podatkov upravlja, ne glede na to, s kakšnim znanjem razpolaga IP, kar je poudarilo tudi sodišče v citiranih sodbah.  Po mnenju IP je organ prepričljivo pojasnil, da ima tudi sam interes pripraviti zahtevane podatke, vendar pa za to potrebuje čas, saj gre za proces, ki terja daljše obdobje razvoja, ki trenutno tudi poteka, vendar še ni v fazi, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze z enostavno poizvedbo, kar pomeni, da v konkretnem primeru oz. v času obravnave pritožbe standarda »enostavno in hitro« nista izpolnjena, zato ni mogoče slediti pavšalnim trditvam prosilca, da zahtevana informacija že obstaja. Samo dejstvo, da organ razpolaga z določenimi »surovimi« informacijami v bazi podatkov, kar zatrjuje prosilec in tega organ ne zanika (razen glede umrlih), ne pomeni, da te ustrezajo informacijam, ki so predmet zahteve prosilca. Povedano drugače, povsem razumljivo je, da prosilec ne zahteva »klasičnih« dokumentov, kar poudarja v pritožbi, temveč zahteva podatke (iz baze), vendar pa je pri tem ključno, da prosilec zahteva podatke, po določenih kriterijih, s katerimi pa organ v trenutni fazi upravljanja s podatki ne razpolaga, IP pa nima razloga, da bi dvomil o resničnosti navedb organa. Ker se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu do že obstoječih informacij, ne pa o informacijah, ki bodo šele nastale, je bilo treba pritožbo zavrniti.

ODLOČBA:

Številka: 090-359/2021/4

Datum: 21. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 11. 11. 2021, zoper zavrnilno odločbo z dne 4. 11. 2021, št. 090-110/2021-2 (272), NIJZ, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 12. 10. 2021, v katerem je navedel, da v skladu z ZMed in ZDIJZ, prosi, da mu organ v elektronski obliki, na elektronski naslov, pošlje sledeče podatke:

• Kumulativno število potrjenih prebolevnikov covida-19, ki so na datum odločitve bili polno cepljeni proti covidu-19,
• Tabelo, v kateri so cepljeni prebolevniki covida-19 porazdeljeni po starostnih skupinah,
• Tabelo umrlih zaradi covida-19, v letu 2021, do datuma odločitve, v kateri so umrli porazdeljeni v kategorije: necepljeni, delno cepljeni in polno cepljeni.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 4. 11. 2021, št. 090-110/2021-2(272), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca ter primarno presojal, ali zahtevane informacije ustrezajo zakonski opredelitvi informacije javnega značaja in če organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, v skladu s 4. čl. ZDIJZ. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so namreč dolžni prosilcem omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostil zahtevi prosilca. Organ je navedel, da spremlja in objavlja število cepljenih in delež obolelih, ki so bili cepljeni, vendar ne tako podrobno, kot to zahteva prosilec. Organ je napotil prosilca na svojo spletno stran, kjer so zahtevani podatki: https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19, vendar tako podrobne delitve organ nima, zato ne gre za informacije javnega značaja. Organ je pojasnil, da je kot zavezanec po ZDIJZ dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih informacij (materializiranih) in ni dolžan odgovarjati na vprašanja oziroma podajati pojasnil na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumenta ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtevi. Organ se je skliceval na prakso IP, in sicer na št. 090-277/2020/4 z dne 17. 12. 2020, iz katere izhaja, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP v odločbi pojasnjuje, da ZDIJZ ne omogoča oziroma ne predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. IU 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Organ je po preučitvi zahteve ugotovil, da z informacijo ne razpolaga v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra ali evidence oziroma drugega dokumentarnega gradiva oziroma, da se dokument, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanje ne nahajajo v materializirani obliki. Zaradi navedenega je organ zahtevo prosilca zavrnil. Stroški postopka niso nastali.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 11. 11. 2021, v kateri je povzel svojo zahtevo in odločitev organa ter navedel, da organ v predmetni odločbi odgovarja prosilcu, da z informacijami ne razpolaga v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra ali evidence oziroma drugega dokumentarnega gradiva oziroma da se dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, ne nahajajo v materializirani obliki. Po oceni prosilca je argument zavrnitve neutemeljen in zavajajoč. Organ je v svoji zavrnilni odločbi navedel neresnično dejstvo. V svoji zahtevi prosilec ni zahteval dokumentov v materializirani obliki, temveč zgolj podatke. Kot rečeno, je prosilec v zahtevi po dostopu do informacij javnega značaja terjal podatke, ne materialnih dokumentov, v katerih se ti dokumenti nahajajo. In nesporno dejstvo je, da organ z vsemi podatki razpolaga in je negativno odločbo spisal na podlagi neresničnih dejstev. Podatke o cepljenih se namreč vnaša v njihov elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju – eRCO. Skrbnik baze je organ. Podatke o osebah, ki so jim potrdili okužbo s SARS-CoV-2, se vnaša v elektronsko zbirko NIJZ številka 48. Organ upravlja tudi s centralnim registrom podatkov o pacientih (CRPP). Organ ima sočasen dostop do vseh teh baz, kar je ključno pri cepljenju prebolevnikov, ki imajo poseben režim cepljenja. Če se prebolevnik cepi manj kot 180 dni po dokazano prebolelem covidu-19, zadostuje en odmerek, da se ga evidentira kot polno cepljenega. Če je minilo več kot 180 dni od začetka bolezni in prebolevnik še ni bil cepljen, mora prejeti oba odmerka, da izpolnjuje pogoj PCT. Kdor je zbolel za covidom-19 po prvem cepljenju s prvim odmerkom, po trenutno veljavnih smernicah prejme drugi odmerek do devet mesecev po začetku bolezni. Prosilec je zaradi navedenih dejstev prepričan, da je pritožba utemeljena in predlaga IP, da izpodbijano odločbo odpravi in naloži organu posredovanje zahtevanih informacij.

Organ je z dopisom z dne 19. 11. 2021, št. 090-110/2021-5 (272) ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi ter da svoje odločitve ne bo spremenil, zato je pritožbo odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi z boleznijo covid-19, ki jih organ že spremlja. Sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami na način, kot so predmet zahteve.

IP je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja z dopisom z dne 7. 12. 2021, št. 090-359/2021/2, organ pozval, da bolj natančno pojasni, s katerimi informacijami razpolaga, in sicer: Glede zahtevanega podatka »Kumulativno število potrjenih prebolevnikov covida-19, ki so na datum odločitve bili polno cepljeni proti covidu-19«, je prosilec pojasnil, da ga zanima podatek o skupnem številu oseb, ki so potrjeno prebolele covid in so zatem prejele polni odmerek cepiva proti covidu -19. Prosilec je v tej zvezi v pritožbi izpostavil, da ima organ sočasen dostop do vseh baz, kar je ključno pri cepljenju prebolevnikov, ki imajo poseben režim cepljenja. Prav tako je organ v zadevi, ki jo je IP vodil pod številko 090-309/2021, pojasnil, da podatke vodi v naslednjih bazah:

• Zbirka podatkov NIJZ 48. Evidenca nalezljivih bolezni po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ),
• Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju - eRCO in
• Spremljanje resnih akutnih okužb dihal, potrjenih covid-19 v slovenskih bolnišnicah - EPISARI.

Glede na navedeno je IP prosil organ, da pojasni, na kakšen način spremlja časovno komponento pri prebolevnikih, ki so se cepili, oziroma s katerimi podatki v tej zvezi razpolaga in zakaj tega podatka iz navedenih zbirk ni mogoče pridobiti? IP je torej zaprosil, da organ bolj natančno pojasni, s katerimi podatki razpolaga, kje se zbirajo, na kakšen način, kateri iskalniki po podatkih so mogoči, saj je dejstvo, da se podatki že »analizirajo«, kar je razvidno iz prosto dostopnih podatkih, ki jih organ že objavlja. Tudi glede zahteve prosilca do »Tabele, v kateri so cepljeni prebolevniki covida-19 porazdeljeni po starostnih skupinah«. V zgoraj omenjeni zadevi IP št. 090-309/2021 je organ namreč navedel, da že pripravlja podatke tudi po starostnih skupinah in ker je od tega minilo že en mesec, je IP zaprosil za pojasnilo, ali je sistem »priklica podatkov po starostnih skupinah« iz zbirk že dopolnil oz. nadgradil, oziroma v kakšni fazi je trenutno priprava teh informacij. Glede zahtevane »Tabele umrlih zaradi covida-19, v letu 2021, do datuma odločitve, v kateri so umrli porazdeljeni v kategorije: necepljeni, delno cepljeni in polno cepljeni« je IP prosil za pojasnilo, s katerimi podatki o umrlih zaradi covid-19 organ razpolaga, IP torej zanimajo »surovi« podatki, ki jih organ pridobi, v kakšni obliki, kje so zbrani? Kaj bi moral organ izvesti, da bi se podatki iz zbirke pridobili oz. izvozili? Ali je možno, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze s poizvedbo (navajanje filtrirnih pogojev ter grupiranje po starosti)?

Organ je odgovoril na poziv IP dne 14. 12. 2021 in pojasnil, da zahtevane informacije niso zbrane, niso v dokumentu, kar je pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, zato vztraja pri odločitvi, da zahtevane informacije ne izpolnjuje pogoja za informacijo javnega značaja. Prvi dve zahtevi:

- kumulativno število potrjenih prebolevnikov covida-19, ki so na datum odločitve bili polno cepljeni proti covidu-19 in

- tabela, v kateri so cepljeni prebolevniki covida-19 porazdeljeni po starostnih skupinah,

se nanašata na nadgradnjo poročila o »Potrjeni primeri covid- 19 po cepilnem statusu«. Organ je navedel, da so podatke »Potrjeni primeri covid-19 po cepljenju v Sloveniji« pričeli objavljati julija 2021. Gre za interaktivni prikaz podatkov z dnevnimi posodobitvami. Podatke za predmetno analizo (1. in 2. zahteva) organ črpa iz dveh različnih virov: Zbirka podatkov NIJZ 48. Evidenca nalezljivih bolezni po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) in Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju - ERCO. Načini in frekvenca pridobivanja podatkov v posameznem viru je različen, zato predmetna nadgradnja predstavlja velik izziv za pripravo poročil. Organ pripravlja nadgradnjo s prikazom tudi po starostnih skupinah, ki zahteva temeljit vsebinski in metodološki premislek. Trenutno je v fazi zahtevne reorganizacije skupin (tj. Zaščiteni s cepljenjem in ostali v trenutnem prikazu po cepilnem statusu), po katerih bo organ predvidoma prikazoval podatke v nadgrajenem interaktivnem prikazu. Kako hitro bo uspel to objaviti, je odvisno tudi od drugih obremenitev zaradi slabe epidemiološke slike, številnih drugih prednostnih nalog in preobremenjenosti zaposlenih v Centru za nalezljive bolezni. Organ se res trudi, da bi take podatke začel objavljati čim prej.

Podatki za tretjo zahtevo tabelo umrlih zaradi covida-19, v letu 2021, do datuma odločitve, v kateri so umrli porazdeljeni v kategorije; necepljeni, delno cepljeni in polno cepljeni, še niso dostopni. Podatki o osnovnem vzroku smrti se zbirajo preko zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti v zbirki podatkov Zdravniško poročilo o umrli osebi (Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, IVZ 46). Javno dostopnih podatkov iz zbirke Zdravniško poročilo o umrli osebi za leto 2021 ni trenutno dostopnih, saj zbirka za leto 2021 ni zaključena in bo takšna analiza možna šele prihodnje leto. Organ podatke v zbirko podatkov NIJZ 46 prejema od izvajalcev s precejšnjim časovnim zamikom, poleg tega pa potrebuje tudi čas, da podatke o vzrokih smrti ustrezno pregleda in klasificira v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije. Na podlagi navedenega tako ponovno ugotavlja, da prejeta zahteva za posredovanje informacij javnega značaja po presoji organa v tem trenutku ne izpolnjuje pogoja za informacijo javnega značaja, saj zahtevane informacije niso zbrane, niso v dokumentu.

Kot navedeno v zgornji utemeljitvi, bo del predmetne zahteve v najkrajšem možnem času implementiran in tako postal tudi informacija javnega značaja, ki bo istočasno objavljena na spletni strani NIJZ: https://www.nir.si/s/dnevno: spremljanje okuzb-s-sars-cov-2-covid-19. Organ vabi, da se spremlja njegova spletna stran, ki bo omogočala seznanitev tudi z nadgradnjami prikazov takoj, ko bodo te pripravljene. Organ je ob tem dodal, da od kar se je začelo cepljenje proti covid-19, stremi k obveščanju javnosti o učinkovitosti in pomembnosti cepljenja kot najpomembnejšega javnozdravstvenega ukrepa pri obvladovanju epidemije. Zato je posebej v ta namen pred kratkim objavil članek v reviji Eurosurveillance (javno dostopen na naslednji povezavi: https://www.eurosurveillance.org/content/10.2807/1560-7917.ES.2021.26.42.2100937), ki prikazuje rezultate analiz o hospitaliziranih primerih resnih hudih okužb dihal (v angl.: severe acute respiratory infections -SARI) potrjenih covid-19 po cepilnem statusu in po starostnih skupinah (0- 49, 50-69, nad 70), za obdobje od 13. do 37. tedna 2021 v Sloveniji. Ta enkratna ad-hoce analiza predstavlja edini vir obdelanih podatkov, ki je delno skladen z zahtevkom prosilca, s katerim trenutno organ razpolaga. Organ se zaveda javnozdravstvenega pomena takih podatkov, zato je v fazi priprave analize in interaktivnega prikaza podatkov o številu SARI potrjenih covid-19 primerov in tudi covid-19 primerov po cepljenju in po starostnih skupinah.

Glede na pojasnilo organa ni dvoma, da se zahtevane informacije glede prve in druge alineje zahteve nahajajo v elektronski bazi podatkov organa, vendar pa je vprašanje, ali je v dani situaciji organ zmožen iz računalniške baze podatkov priklicati podatke, kot jih zahteva prosilec? Ali torej lahko organ to izvede z relativno enostavnim postopkom oziroma ukazom priklic zahtevanih podatkov, da bi lahko govorili o »obstoju dokumenta« v materializirani obliki, ki pa ob tem ne pomeni »ustvarjanja nove informacije«, kar je izven dometa ZDIJZ. 

V primerih, ko se zahtevane informacije nahajajo v elektronski bazi podatkov organa, so bili v sodni praksi, glede vprašanja obstoja kriterija materializirane oblike, baze pridobivati na način, ki bi zanj pomenil nesorazmerno visok dodaten vložek časa in truda oziroma da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki nima^[1].

Vrhovno sodišče RS, pa je v reviziji št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. postavljeni določeni standardi^[2], »da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro. Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da mora zahtevana informacija že obstajati. Zato organu ni mogoče nalagati, da bi jo moral iz računalniške 2018 navedlo, »da je vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Pri nosilcih oblasti in drugih zavezancih po ZDIJZ se vse pogosteje informacije hranijo in obdelujejo v elektronski obliki iz računalniško vodenih podatkovnih zbirk. Mogoče je celo trditi, da je elektronska oblika informacij postala prevladujoča oblika, v kateri se dokumenti tudi lahko posredujejo upravičenemu prosilcu za dostop do informacij javnega značaja«. Nadalje pa tudi, »da mora organ zagotoviti dostop do informacij javnega značaja tako, da prosilec pridobi dostop do podatkov v elektronski obliki ob uporabi tistih orodij, ki jih sicer pri svojem delu lahko uporabijo osebe, ki so te podatke v okviru izvrševanja svojih nalog v organu ustvarile oziroma pridobile in da ne gre za uporabo novih računalniških orodij oziroma za uporabo obstoječih orodij na način, ki za dostop do podatkov iz elektronske zbirke podatkov ni predviden oziroma dopusten«. Vrhovno sodišče je ob tem še opozorilo, da posredovanje informacij ne sme nesorazmerno obremeniti ali celo ogroziti opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa, torej tistih javnih nalog, zaradi katerih je bil določen organ ustanovljen, kar je odvisno tudi od tehnične in kadrovske opremljenosti določenega organa.

Sodna praksa je torej jasno določila, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja, organi niso dolžni angažirati zunanjih strokovnjakov in kupovati novih računalniških orodij, da bi zadostili zahtevi prosilca oz. povedano drugače, dostop do informacij je omejen na uporabo tistih orodij in znanj, s katerimi razpolaga organ, kar je v skladu definicijo informacije javnega značaja, da je mogoč dostop zgolj do že obstoječih dokumentov.

V zvezi z vprašanji IP, na kakšen način organ spremlja časovno komponento pri prebolevnikih, ki so se cepili oziroma s katerimi podatki v tej zvezi razpolaga in zakaj tega podatka iz navedenih zbirk ni mogoče pridobiti, je organ pojasnil, da je na grafih, kjer prikazuje potrjene in hospitalizirane primere po cepilnem statusu časovna komponenta datum potrjenega primera ter teden sprejema v bolnišnico. Organ pogleda, ali je oseba bila pred tem datumom ali tednom le polno zaščitena s cepljenjem. V teh prikazih so prebolevniki vključeni (niso izločeni), zato je lahko prebolevnik, ki se ponovno okuži in ni cepljen, v skupini nezaščitenih s cepljenjem, ter prebolevnik, ki je bil kasneje cepljen in nato le enkrat okužen v skupini zaščitenih s cepljenjem. Podatki o potrjenih primerih se zbirajo preko aplikacije covid-19, ki so poleg osnovnih podatkov o odvzemu brisa ter osebnih podatkih dopolnjeni s podatki iz ankete. Pri tem morajo upoštevati, da trenutno zaradi velikega števila potrjenih primerov niso vsi anketirani. Podatki o cepljenih se zbirajo preko eRCO platform, ki so različne glede na posamezno cepilno mesto, in se shranjujejo v eno bazo, ki je v obliki MS SQL baze. Zaradi zbiranja preko različnih sistemov in manjkajočih validacij, so podatki neurejeni in je zato potrebno razviti dodatne algoritme za čiščenje podatkov. Potrebno je spisati več poizvedb (programskih kod), ki podatke najprej prečistijo in potem združijo. V nadaljevanju je potrebno spisati algoritme, ki pravilno izračunajo imenovalec in posledično deleže po starostnih skupinah za opazovano časovno obdobje. Ta proces predstavlja daljše obdobje razvoja (trenutno v delu). Trenutno ne obstaja nobena urejena zbirka teh podatkov, po kateri bi lahko iskali oziroma jo imeli v uporabniku prijazni obliki (aplikacija, excel.). Trenutno je organ v fazi zahtevne reorganizacije skupin (tj. Zaščiteni s cepljenjem in ostali v trenutnem prikazu po cepilnem statusu), po katerih bo predvidoma prikazoval podatke v nadgrajenem interaktivnem prikazu.

Glede vprašanja IP, ki se nanaša na zahtevano tabelo umrlih zaradi covida-19 v letu 2021, do datuma odločitve, v kateri so umrli porazdeljeni v kategorije: necepljeni, delno cepljeni in polno cepljeni, s katerimi podatki o umrlih zaradi covid-19 organ razpolaga, v kakšni obliki, kje so zbrani, ali je možno, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze s poizvedbo (navajanje filtrirnih pogojev ter grupiranje po starosti), je organ, kot zgoraj, navedel, da se podatki o osnovnem vzroku smrti zbirajo preko zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti v zbirki podatkov Zdravniško poročilo o umrli osebi (Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, IVZ 46). Javno dostopnih podatkov iz zbirke: umrli osebi za leto 2021 trenutno ni dostopnih, saj zbirka za leto 2021 ni zaključena in bo takšna analiza možna šele prihodnje leto. Organ podatke v zbirko podatkov NUZ 46 prejema od izvajalcev s precejšnjim časovnim zamikom, poleg tega pa potrebuje tudi čas, da podatke o vzrokih smrti ustrezno pregleda in klasificira v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije. Za sprotno epidemiološko spremljanje števila umrlih s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 pri organu spremljajo število umrlih znotraj 28 dni po potrjeni okužbi s SARS CoV- 2. To so umrle osebe po okužbi s SARS CoV- 2 in ne po vzrokih smrti (tj. umrle zaradi covida). Metodološka pojasnila in podatki od začetka epidemije so dostopni na spletni strani NIJZ: https://www.nijz.si/s/dnevno- spremljanje okuzb-s-sars-cov-2-covid-19, pod zavihkom umrljivost v tedenskih številkah. Organ želi, da se razume, da je tudi v njegovem interesu, da čim prej objavi posodobljen in nadgrajen interaktivni prikaz podatkov potrjenih primerov covid-19 po cepilnem statusu in po starostnih skupinah, a potek epidemije že od marca 2020 zahteva urgentna oz. ad hoc odzivanja, ki v veliki meri upočasnjujejo nadgradnjo obstoječega sistema epidemiološkega spremljanja covid- 9. Poleg navedenega ima tudi kadrovsko stisko v majhnem timu epidemiološke službe, ki mora opravljati izjemen obseg operativnih nalog, to pa vodi v pomanjkanje časa za dodatne analitike.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve, trenutno ne razpolaga v taki obliki, kot je predmet zahteve prosilca, zato niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP namreč ne vidi utemeljenega razloga, da navedbam oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel. Ob tem je IP ocenil, da izvedba ogleda in camera, ne bi pripomogla k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja. Treba je razumeti, da gre za strokovno tehnična znanja, ki so v osnovi odvisna od organa, ki z bazo podatkov upravlja, ne glede na to, s kakšnim znanjem razpolaga IP, kar je poudarilo tudi sodišče v zgoraj navedenih sodbah. Poleg tega pa IP niti nima pristojnosti, da bi sam »pregledoval« bazo podatkov in ugotavljal resničnost navedb organa. Po mnenju IP je organ prepričljivo pojasnil, da ima tudi sam interes pripraviti zahtevane podatke, vendar pa za to potrebuje čas, saj gre za proces, ki terja daljše obdobje razvoja, ki trenutno tudi poteka, vendar še ni v fazi, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze z enostavno poizvedbo, kar pomeni, da v konkretnem primeru oz. v času obravnave pritožbe standarda »enostavno in hitro« nista izpolnjena, zato ni mogoče slediti pavšalnim trditvam prosilca, da zahtevane informacije že obstajajo. Samo dejstvo, da organ razpolaga z določenimi »surovimi« informacijami v bazi podatkov, kar zatrjuje prosilec in tega organ ne zanika (razen glede umrlih), kot je pojasnjeno zgoraj, ne pomeni, da te ustrezajo informacijam, ki so predmet zahteve prosilca. Povedano drugače, povsem razumljivo je, da prosilec ne zahteva »klasičnih« dokumentov, kar poudarja v pritožbi, temveč zahteva podatke (iz baze), vendar pa je pri tem ključno, da prosilec zahteva podatke, po določenih kriterijih, s katerimi pa organ v trenutni fazi upravljanja s podatki ne razpolaga, IP pa nima razloga, da bi dvomil o resničnosti navedb organa. Ker se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu do že obstoječih informacij, ne pa o informacijah, ki bodo šele nastale, je bilo treba pritožbo zavrniti. 

IP tako ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Sodba Upravnega sodišča št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017

[2] Sodbe Upravnega sodišča: št. I U 2052/2014 z dne 6. 1. 2016, št. I U 1878/2015 z dne 9.11. 2016, št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017