prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do seznamov vseh obiskovalcev v kabinetu ministra mag. Andreja Vizjaka in vseh obiskovalcev obeh državnih sekretarjev, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku nato ugotovil, da organ posebej ne razpolaga v materializirani obliki s podatki, kdo od državnih funkcionarjev se je sestal s temi obiskovalci, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. V zvezi z zahtevanimi seznami obiskovalcev pa je IP ugotovil, da podatki, ki so povezani tako z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca kot s porabo javnih sredstev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, v preostalem delu pa je navedbam organa sledil. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.

ODLOČBA:

Številka: 090-356/2021/11

Datum: 7. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 - ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 11. 2021, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-440/2021-2550-7 z dne 11. 11. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 15. 11. 2021 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-440/2021-2550-7 z dne 11. 11. 2021, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dnevnike obiskov MOP, na način, da prekrije vse vpisane podatke, razen podatkov o:

• v dnevniku obiskovalcev MOP od 2. 3. 2020 do 29. 5. 2020:
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 5 - 8, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 28. 5. 2020,
• priimku obiskovalca pod zaporedno št. 2, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 23. 3. 2020;
• v dnevniku obiskovalcev MOP od 1. 6. 2020 do 31. 8. 2020:
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednima št. 4 in 5, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 27. 8. 2020,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 1, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 22. 7. 2020,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 1, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 21. 7. 2020,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 5, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 16. 7. 2020,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednima št. 4 in 5, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 15. 7. 2020,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 3 – 5, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 13. 7. 2020,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 1, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 10. 7. 2020,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 1 - 3, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 30. 6. 2020,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 4 in 5, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 24. 6. 2020,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 2 - 4, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 18. 6. 2020;
• v dnevniku obiskovalcev MOP od 2. 9. 2020 do 30. 9. 2020:
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 3, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 28. 9. 2020;
• v dnevniku obiskovalcev MOP od 1. 9. 2020 do 30. 11. 2020:
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 2, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 20. 11. 2020,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 1, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 12. 11. 2020,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 4, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 6. 11. 2020,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 10, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 28. 9. 2020,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 4 - 7, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 23. 9. 2020,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 3 - 4, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 17. 9. 2020,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 2, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 9. 9. 2020,
• v dnevniku obiskovalcev MOP od 1. 12. 2020 do 26. 2. 2021:
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 5 - 8, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 24. 2. 2021,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 1 - 3, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 29. 1. 2021,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 2, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 23. 12. 2020,
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporednima št. 1 in 2, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 8. 12. 2020;
• v dnevniku obiskovalcev MOP od 15. 3. 2021 do 31. 5. 2021:
• imenu in priimku obiskovalca pod zaporedno št. 9, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 31. 5. 2021,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 1 - 3, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 20. 5. 2021,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednima št. 3 in 4, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 19. 3. 2021,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednima št. 1 in 2, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 19. 3. 2021;
• v dnevniku obiskovalcev MOP od 1. 6. 2021 do 1. 9. 2021:
• funkciji obiskovalca pod zaporedno št. 2 in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 26. 8. 2021,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 3 - 7, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 5. 7. 2021,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 1 - 4, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 21. 6. 2021,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 1 - 2, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 17. 6. 2021,
• priimkih obiskovalcev pod zaporedno št. 1, zaposlitvi in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 4. 6. 2021,
• imenu in priimku obiskovalcev pod zaporednimi št. 1 - 2, zaposlitvah in razlogu vstopa v dnevniku obiskov MOP z dne 1. 6. 2021.«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 29. 10. 2021 zahteval podatke iz evidence obiskovalcev organa, in sicer:

• seznam vseh obiskovalcev v kabinetu ministra mag. Andreja Vizjaka, ki ga organ hrani v skladu s katalogom podatkov;
• seznam vseh obiskovalcev obeh državnih sekretarjev za obdobje, ki ga hrani v skladu s katalogom podatkov;
• seznam vseh obiskovalcev direktorja Direkcije za vode, ki ga hrani v skladu s katalogom podatkov.

Zahteval je tudi podatke, kdo od državnih funkcionarjev se je sestal s temi obiskovalci.

Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo 090-440/2021-2550-7 z dne 11. 11. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zavrnil dostop do zahtevanega seznama vseh obiskovalcev v kabinetu ministra mag. Andreja Vizjaka, seznama vseh obiskovalcev obeh državnih sekretarjev in podatkov, kdo od državnih funkcionarjev se je sestal s temi obiskovalci. Zahtevo prosilca za posredovanje seznama vseh obiskovalcev direktorja Direkcije za vode, ki se hrani v skladu s katalogom podatkov, pa je odstopil pristojni Direkciji za vode. V utemeljitev svoje odločitve je navedel, da je namen ZDIJZ uresničitev ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Po drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[1] ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima na zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V nadaljevanju je izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in navedel, da mora organ zahtevo v skladu z določbami ZUP zavrniti v celoti ali v delu, če zahtevanih informacij nima oziroma jih ima le delno. O tem izda pisno odločbo v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ. Po 26. členu ZDIJZ pa lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemi po 5.a ali 6. členu ZDIJZ. Nadalje je izpostavil izjemo od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 6. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[2] oziroma pojem osebnega podatka. Organ v skladu s pravili Hišnega reda št. 007-632/2021/1 z dne 17. 12. 2018 vodi pri vratarski službi dnevnik obiskovalcev. Dnevnik je zasnovan tako, da se ob vstopu obiskovalca v objekt organa zapiše ime in priimek obiskovalca, vrsta in št. identifikacijskega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, razlog vstopa ter čas prihoda in odhoda iz objekta. V zvezi s tem je navedel, da so ime in priimek obiskovalca, vrsta in št. identifikacijskega dokumenta ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča varovani osebni podatki. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa pojem osebnega podatka v členu 4, pododstavek 1. Predmetna uredba pa v 86. členu nadalje določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavek 2 Splošne uredba o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu te uredbe. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje dostopa do osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Določbe ZDIJZ ne vsebujejo pravne podlage za razkrivanje osebnih podatkov posameznikov, s katerimi razpolagajo organi zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (tako tudi v odločbi IP št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011, št. 090-208/2021/4 z dne 20. 7. 2021 in sodbi Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Vendar pa je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki pomenijo podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in pa tudi v primeru, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zapisi v dnevniku obiskovalcev vsebujejo ime in priimek obiskovalcev organa, v nekaterih primerih je izpolnjena rubrika o vrsti in številki identifikacijskega dokumenta, pri vseh obiskovalcih pa je naveden razlog vstopa in pa čas prihoda ter odhoda obiskovalcev. Ime in priimek, s podatkom o vrsti in številki identifikacijskega dokumenta, predstavljajo varovane osebne podatke, na podlagi katerih so te osebe določljive in zanje ne obstaja zakonska podlaga za razkritje po ZDIJZ v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ali drugače rečeno, ne gre za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in ti podatki niso prosto dostopni javnosti. Imena in priimki javnih uslužbencev, funkcionarjev, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter ministrov so informacije javnega značaja in niso varovani osebni podatki ter jih je dovoljeno razkriti, vendar pa iz dnevnika obiskovalcev ni razvidno, ali so bili obiskovalci osebe, za katere velja izjema varstva osebnih podatkov. Zaradi varstva pravice do varovanja osebnih podatkov in pravice do zasebnosti konkretni obiskovalec organa kot posameznik ne izgubi pravice do varovanja osebnih podatkov in pravice do zasebnosti. Z razkritjem osebnih podatkov bi lahko posameznik trpel večji poseg v pravico do varovanja osebnih podatkov kot v primeru, če v organ ne bi prišel. Dnevnik obiskovalcev organa predstavlja popis vseh fizičnih oseb, ki so na določen dan vstopile z določenim namenom v organ in ker iz vsebine dnevnika ni mogoče razbrati obiskovalcev, pri katerih velja izjema od varovanja osebnih podatkov, imajo vsi obiskovalci enako pravico do varstva osebnih podatkov ne glede na to, kdo so bili obiskovalci organa. Ker bi z razkritjem dnevnika obiskovalcev v kabinetu ministra mag. Andreja Vizjaka, obiskovalcev državnih sekretarjev in podatkov, kdo od državnih funkcionarjev se je sestal z obiskovalci, prišlo do razkritja varovanih osebnih podatkov, zahtevi prosilca po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče ugoditi. V skladu s 7. alinejo tretjega odstavka 306.a člena ZUP je organ prosilcu vročil odločbo v elektronski predal prosilca, z zaprosilom o potrditvi prejema odločbe, saj je prosilec s takim načinom vročitve 10. 11. 2021 podal pisno soglasje.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 15. 11. 2021. Navedel je, da se ne strinja s sklepom ministrstva, s katerim je bila njegova prošnja za dostop zavrnjena. Tako zakon kot tudi pretekle odločbe IP jasno določajo, da so podatki o obiskovalcih, če gre za javne uslužbence in funkcionarje, prosto dostopni javnosti in jih ne moremo označiti kot varovane osebne podatke. Upoštevaje navedeno predlaga, da IP pritožbi ugodi, odločbo razveljavi in naloži ministrstvu, da mu zahtevane podatke razkrije.

Ker je prosilec vložil pritožbo pri IP, jo je IP z dopisom št. 092-191/2021/2 z dne 16. 11. 2021 odstopil v ustrezen preizkus procesnih predpostavk organu (240. - 245. člen ZUP).

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-440/2021-2550-9 z dne 16. 11. 2021, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil upravni spis zadeve št. 090-440/2021-2550, pa tudi sezname obiskovalcev po posameznih dnevnih.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo, s katero je organ zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o obiskovalcih ministra mag. Andreja Vizjaka in obeh državnih sekretarjev dr. Metke Gorišek in Roberta Rožaca ter podatkov, kdo od državnih funkcionarjev se je sestal s temi obiskovalci.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da z določenimi zahtevanimi podatki o obiskovalcih razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Organ je namreč IP posredoval dnevnike obiskov organa po posameznih dnevnih za obdobje 2. 3. 2020 do 2. 11. 2021. IP je tako pri presoji upošteval obdobje od imenovanja mag. Andreja Vizjaka[3] do vložitve zahteve prosilca 26. 10. 2021.

IP ugotavlja tudi, da organ posebej ne razpolaga v materializirani obliki s podatki, kdo od državnih funkcionarjev se je sestal s temi obiskovalci. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. IP nimam nobenega razloga, da bi v navedbe organa, da s temi podatki ne razpolaga, dvomil. Organ je namreč IP posredoval dnevnike obiskov organa, pa tudi sicer po vedenju IP organi takšnih podatkov praviloma posebej ne vodijo.

Sporno v obravnavanem primeru tako je, ali so zahtevani podatki o obiskovalcih v dnevnikih obiskov organa prosto dostopne informacije javnega značaja.

Predmet presoje IP so tako dnevniki obiskov po posameznih dnevih. Dnevniki obsegajo rubrike za podatke o imenu in priimku obiskovalcev, vrsti in številki identifikacijskega dokumenta, naslov stalnega/začasnega prebivališča, zaposlitev, razlog vstopa ter čas prihoda in čas odhoda. IP ugotavlja, da pri posameznih obiskovalcih niso izpolnjene vse rubrike, ponekod je namesto imena in priimka naveden organ, poslovni subjekt ali funkcija obiskovalca, ali pa tudi samo priimek. Praviloma so izpolnjene rubrike o imenu in priimku, razlogu vstopa ter času prihoda in odhoda. Povedano drugače, vnosi so različni in niso popolni.

IP pripominja še, da je organ dnevnike posredoval IP po elektronski pošti in to zaradi obsežnosti v več delih, zato so tudi navedbe IP v izreku v več delih.

Ker je organ zavrnil dostop do predmetnih podatkov iz razloga varstva osebnih podatkov, se IP v nadaljevanju opredeljuje do te izjeme od prostega dostopa.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[4]. Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1 (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP po pregledu dokumentov ugotavlja, da zahtevani dokumenti obsegajo različne osebne podatke, in sicer imena in priimke fizičnih oseb, njihove funkcije/delovna mesta, organ zaposlitve/opravljanja funkcije, razlog vstopa, čas prihoda/čas odhoda, pa tudi podatke o številki identifikacijskega dokumenta.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih dokumentov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podane pravne podlage za razkritje posameznih osebnih podatkov fizičnih oseb, razen pri tistih obiskovalcih, za katere je nedvomno razvidno, da so bili obiskovalci v svojstvu organov, torej kot javni funkcionarji oziroma javni uslužbenci.

Odločitev IP sledi naslednjim ugotovitvam:

• Zakonito podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov posameznih funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. To pomeni, da tudi po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov ostanejo v uporabi tudi določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 (pravne podlage v javnem sektorju), in uporaba pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, ne vpliva na odločanje organa v postopku z zahtevo po ZDIJZ.
• Gre namreč za podatke v zvezi z opravljanjem funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato zakonsko podlago za posredovanje presojanih podatkov javnosti konkretno predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani).
• IP je tudi sicer že zavzel stališče, da med varovane osebne podatke ne sodijo imena in priimki tistih obiskovalcev, ki so bili obiskovalci pri državnem organu kot javni uslužbenci ali funkcionarji.[5]

Presojo posega v pravice funkcionarjev in javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je v tem delu, v okviru 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani.[6] Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega IP zaključuje, da so predmet zahteve tudi podatki, ki so povezani tako z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca kot s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke.

Delni dostop

Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[7] (19. člen). Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je tudi IP odločil o delnem dostopu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je tako dolžan v dnevnikih obiskovalcev prekriti tiste podatke, ki niso predmet zahteve prosilca, in podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[8] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[2] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[3] Sklep o imenovanju ministric in ministrov, Uradni list RS, št. 26/20.

[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[5] Npr. odločbi IP št. 090-168/2009/9 z dne 27. 3. 2013 in št. 090-110/2014/6 z dne 30. 7. 2014

[6] Tako npr. tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1410/2010 z dne 25. 5. 2011.

[7] Uradni list RS, št. 24/2016.

[8] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.