prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje odločb v zvezi z določenim inšpekcijskim postopkom. O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, iz posredovanih dokumentov, pravilno izločil varovane osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja zakonita pravna podlaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-354/2021/3

Datum: 6. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 11. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-112/2021-2 z dne 26. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 9. 11. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-112/2021-2 z dne 26. 10. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 1. 10. 2021 organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje odločbe št. … z dne 6. 5. 2021 in odločbe št. … z dne 4. 8. 2021, obe izdani s strani IRSOP OE Koper.

Zahtevo prosilca je organ delno zavrnil z odločbo, št: 090-112/2021-2 z dne 26. 10. 2021, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je zahtevi prosilca delno ugodil in mu, na podlagi 7. člena ZDIJZ, omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov, v katerih je prekril osebne podatke, skladno z določbo 6. člena ZVOP-1.

Dne 9. 11. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-112/2021-2 z dne 26. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da sta bili obe zahtevani odločbi izdani v inšpekcijskem postopku in sta bili v zemljiško knjigo zaznamovani zaradi nedovoljene gradnje oz. neskladne uporabe objekta na nepremičnini, parcelna številka … k.o. …, na kateri stoji stavba s številko .., torej na skupnih delih stavbe, katere posameznega dela, ID …, je solastnik prosilec. Zaradi navedenih zaznamb v zemljiški knjigi pri parceli številka …k.o. … Izola, mu je bil pravni promet z njegovo nepremičnino, stanovanjem (posamezni del …) onemogočen, s tem pa mu je nastala škoda, povračilo katere namerava zahtevati od inšpekcijskih zavezancev,  katerih  dejanja so povzročila izdajo obeh zgoraj navedenih inšpekcijskih odločb. Glede na vse navedeno prosilec izkazuje pravni interes (zaradi varstva svojih pravnih koristi), da pridobi osebne podatke inšpekcijskih zavezancev iz obeh zgoraj navedenih inšpekcijskih odločb. Prosilec je še navedel, da glede na to, da je organ, z zaznambo prepovedi obremenil skupni del, katerega solastnik je tudi sam, bi mu morali biti vročeni obe navedeni odločbi že v samem inšpekcijskem postopku, kateri pa mu nista bili, zato meni, da bi mu organ nedvomno na njegovo zahtevo moral vročiti odločbi z vsemi podatki. Prosilec predlaga, da se pritožbi ugodi in se organu naloži posredovanje obeh navedenih odločb z vidnimi osebnimi podatki inšpekcijskih zavezancev.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-112/2021/4 z dne 10. 11. 2021, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, prav tako ni sporen obstoj zahtevanih informacij. Sporno pa je, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in pri dostopu do zahtevanih dokumentov prosilcu delno zavrnil dostop, zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu delno zavrnil dostop do odločbe št. … z dne 6. 5. 2021 in odločbe št. … z dne 4. 8. 2021, obe izdani s strani IRSOP OE Koper, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).  

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Izhajajoč iz zgoraj navedene definicije osebnega podatka, IP ugotavlja, da zahtevani odločbi nedvomno vsebujeta osebne podatke, kot so imena, priimki in naslovi prebivališč posameznikov (inšpekcijskih zavezancev, lastnikov večstanovanjske stavbe, investitorjev) in da za njihovo razkritje javnosti zakonska podlaga ne obstaja.

Glede na navedeno gre za varovane osebne podatke in organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu, razen, če je podana izjema od izjem od prostega dostopa. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Glede na navedeno, je po presoji IP odločitev organa, da prosilcu, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, iz posredovanih dokumentov izloči varovane osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja zakonita pravna podlaga, pravilna. Zahtevana dokumenta namreč vsebujeta osebne podatke za razkritje katerih ne obstaja nobena od podlag, na podlagi katerih bi bilo razkritje zakonito, zato je podana izjema varstva osebnih podatkov.

Glede na to, da je prosilec izpostavil razloge za pridobitev zahtevanih informacij oz. navajal, da izkazuje pravni interes, IP pojasnjuje, da je predmet tega pritožbenega postopka pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. V tem postopku je zato treba upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva kdorkoli. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa v inšpekcijskih  postopkih. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za ta postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da odločitev IP v tem pritožbenem postopku ne izključuje pravice prosilca, da dostop do teh dokumentov zahteva na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP, pri čemer je organ o takšni zahtevi dolžan odločiti v skladu s tretjim in osmim odstavkom 82. člena ZUP (neodvisno od tega postopka, ki teče po ZDIJZ).

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti, saj imena, priimki in naslovi navedenih posameznikov (inšpekcijskih zavezancev, lastnikov večstanovanjske stavbe, investitorjev) v predmetnih inšpekcijskih odločbah predstavljajo varovane osebne podatke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je odločitev organa, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente s prekritimi osebnimi podatki pravilna. Ker so bile v postopku pomanjkljivosti, ki pa za odločitev niso bile bistvene (iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, v katerem delu je organ prosilcu dostop delno zavrnil, torej katere konkretne podatke je prekril na posameznem dokumentu), je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.