prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, vezanih na izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta samostojne sodniške pomočnice pri organu. IP je ugotovil, da je organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritrditi gre namreč razlogom izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da za razkritje kraja, datuma rojstva (skupaj z letnico rojstva) in dekliškega priimka imenovane svetovalke v pravosodju – samostojne sodniške pomočnice, ni pravne podlage. Pravilno je stališče organa, da navedeni osebni podatki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako je IP sledil organu, da ta s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu - PDI za imenovano ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-349/2021/4

Datum: 7. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 27. 10. 2021, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 269/2021-2 z dne 11. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 27. 10. 2021 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 269/2021-2 z dne 11. 10. 2021, se zavrne.

1. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 25. 9. 2021 na organ vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:

1. fotokopije potrdil, ki se nanašajo na višjo sodniško pomočnico …., in sicer:

• opis del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji;
• diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi;
• potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI);
• potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe;
• potrdilo o opravljene izpitu iz sodnega reda.

1. dekliški priimek za …..

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 269/2021-2 z dne 11. 10. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ je prosilcu, vezano na 1. točko zahteve, posredoval fotokopijo Akta o sistemizaciji z opisom del in nalog svetovalca v pravosodju – višji sodniški pomočnik za področje izvršbe, fotokopijo potrdila o udeležbi na Šoli za izvršilne referente iz leta 2007, fotokopijo diplome o zaključeni izobrazbi in fotokopijo potrdila o opravljenem izpitu iz poznavanja določil Sodnega reda, pri čemer je na zadnjih dveh dokumentih prekril kraj in datum rojstva, skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede zahteve za posredovanje fotokopije potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu je organ pojasnil, da z navedenim dokumentom ne razpolaga, saj za zasedbo delovnega mesta svetovalec v pravosodju - višji pomočnik za področje izvršbe, slednji ni potreben. Zahtevo prosilca iz 2. točke je organ zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, saj zahtevani podatek ni povezan z opravljanjem dela javne uslužbenke. Organ je odločil, da v predmetnem postopku posebni stroški postopka niso nastali.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 27. 10. 2021 vložil pritožbo, v kateri nasprotuje odločitvi organa in IP predlaga, da njegovi zahtevi v celoti ugodi. Prosilec je priglasil tudi stroške postopka.

IP je dne 8. 11. 2021 prejel dopis organa št. Su 269/2021 z dne 2. 11. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo v pristojno reševanje.

Skupaj z dopisom št. Su 269/2021 z dne 17. 11. 2021 je organ IP, na podlagi poziva IP št. 090-349/2021/2 z dne 15. 11. 2021, posredoval še vse zahtevane dokumente - v anonimizirani in neanonimizirani obliki.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej ugotavlja, da je organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je v določenem delu zahtevanih dokumentov podana izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

Pritrditi gre namreč razlogom izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da za razkritje kraja in datuma rojstva (skupaj z letnico rojstva) imenovane svetovalke v pravosodju – višje sodniške pomočnice za področje izvršbe, ni pravne podlage v smislu 1. odstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Ur. l. EU, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov).Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v RS uporablja neposredno, v členu 6 opredeljuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno v primeru, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (2. odstavek 6. člena ZDIJZ), ali ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ). Glede na navedeno je IP tako sledil obrazložitvi organa, da je treba zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na kraj in datum rojstva (skupaj letnico rojstva) imenovane, zavrniti, saj ti podatki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in posledično predstavljajo varovane osebne podatke posameznika.

IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno tudi v primeru, ko je, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, prosilcu zavrnil dostop do podatka o dekliškem priimku imenovane. Upoštevaje zgoraj navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov gre namreč tudi v tem primeru za varovane osebne podatke, saj za razkritje dotičnega podatka ne obstaja pravna podlaga.

Prav tako je IP sledil organu, da ta s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu - PDI za imenovano ne razpolaga. Iz opisa del in nalog delovnega mesta, ki ga zaseda imenovana in ki je bil prosilcu posredovan (izpis delovnega mesta iz Akta o sistemizaciji) namreč izhaja, da se za predmetno delovno mesto ne zahteva opravljen pravniški državni izpit - PDI. Ker ima imenovana zaključeno izobrazbo druge družboslovne smeri (in ne pravne smeri), IP tudi ne more dvomiti v takšno ugotovitev organa (torej, da s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu organ ne razpolaga). Če se določen izpit ne zahteva za zasedbo delovnega mesta, ki ga zaseda javni uslužbenec, organ namreč nima niti potrebe niti podlage, da bi od zaposlenega zahteval predložitev tovrstnega potrdila.

Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je bila odločitev organa, ob upoštevanju pravila delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, pravilna. Organ je namreč zahtevo prosilca pravilno zavrnil v delu, v katerem gre za varovane osebne podatke in v delu, v katerem z zahtevanim podatkom ne razpolaga. Na podlagi navedenih ugotovitev je IP pritožbo prosilca, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka IP pojasnjuje, da zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oz. zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka