prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov za konkretno sodnico (diplomo, potrdilo o pravniškem državnem izpitu, odločbe o napredovanju in imenovanju) , pri čemer je prekril varovane osebne podatke. V pritožbenem postopku je IP odločitvi organa sledil, razen glede letnice rojstva, pravniškega državnega izpita in delovne izkušnje v odločbi o imenovanju, saj gre za informacije, ki so v tem dokumentu neposredno povezane s samim izpolnjevanjem pogojev za imenovanje sodnice, to je starost 30 let in opravljen pravniški državni izpit (8. čl. ZSS) ter delovne izkušnje (10. čl. ZSS), kar pomeni, da gre v tem delu za prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ.  IP se prav tako ni strinjal z odločitvijo organa, da je treba prekriti prvi in drugi odstavek za obrazložitvijo na prvi strani te odločbe, saj so v tem delu vsebovani podatki povezani z izvedenim javnim razpisom in torej ne gre za varovane osebne podatke. Izjema po tretji točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ torej v tem delu ni podana in je organ, kot zgoraj, zmotno uporabil materialno pravo. V preostalem delu te odločbe in glede delnega dostopa do drugih zahtevanih informacijah je IP ugotovil, da gre za takšne vrste osebnih podatkov, ki izkazujejo osebne okoliščine, kot so osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti, značajske lastnosti in navade sodnice, ipd., katere tudi po oceni IP v skladu z načelom sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave RS in Splošne uredbe) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije, v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, zato je organ pravilno odločil, da se dostop do delov dokumentov, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, zavrne. Takšna je tudi praksa IP. Z vidika transparentnosti dela sodnice namreč niso relevantne njene osebne okoliščine oziroma lastnosti, ki sodijo v njeno zasebno sfero, temveč so ključne ugotovitve, ki so izražene v izreku zahtevanih odločb, do katerih je organ pravilno omogočil dostop.

ODLOČBA:

Številka: 090-347/2021/2

Datum: 2. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 27. 10. 2021, zoper odločbo z dne 24. 9. 2021, št. Su 505/2021, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 10. 2021 se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije Okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 24. 9. 2021, št. Su 505/2021, v drugi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati odločbo Sodnega sveta RS, št. Su 92/2021-225 z dne 18. 3. 2021, na način, da prosilcu posreduje še naslednje dele dokumenta:

• prvi in drugi odstavek na prvi strani odločbe, za obrazložitvijo,
• četrti odstavek na drugi strani odločbe.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 18. 8. 2021 na Sodni svet RS naslovil zahtevo po ZDIJZ, ki je bila odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Ker se je v delu nanašala na Okrožno sodišče v Ljubljani, je bila v tem delu dne 30. 8. 2021 odstopljena organu, in sicer glede dostopa do naslednjih informacij za sodnico:

• pogodba o zaposlitvi ter podatke o napredovanju,
• potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika,
• diplomo o zaključeni pravni izobrazbi,
• potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu,
• potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe,
• potrdilo o opravljenem izpitu iz Sodnega reda
• in podatke o sorodstvenih povezavah sodnikov na sodiščih v Ljubljani in Novem mestu s sodniki in odvetniki.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 24. 9. 2021, št. Su 505/2021, s katero je v prvi toči izreka odločil, da se v delu, ko za sodnico prosilec zahteva: potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe, potrdilo o opravljenem izpitu iz Sodnega reda in podatke o sorodstvenih povezavah sodnikov na sodiščih v Ljubljani in Novem mestu s sodniki in odvetniki, zavrne, saj sodišče s temi dokumenti ne razpolaga. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe pa je organ odločil, da se zahtevi prosilca za posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na sodnico, delno ugodi in se mu posredujejo fotokopije naslednjih dokumentov:

• potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu z dne 1. 10. 2003, pri čemer se skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekrije datum ter kraj rojstva;
• potrdilo o diplomi z dne 25. 2. 2000, pri čemer se skladno s 3. točko prvega odstavka 6.člena ZDIJZ prekrije datum ter kraj rojstva;
• odločba Sodnega sveta RS, št. 2/07-597 z dne 08.11.2007 brez omejitev;
• odločba Sodnega sveta RS, št. 2/16-226 z dne 29. 9. 2016, pri čemer se skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi odločbe prekrijejo podatki iz 28. člena ZSS;
• odločba Sodnega sveta RS, št. Su 230/20177-7 z dne 4. 7. 2017, pri čemer se skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi odločbe prekrijejo podatki iz 28. člena ZSS;
• odločba Sodnega sveta RS, št. Su 92/2021-225 z dne 18. 3. 2021, pri čemer se skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi odločbe prekrijejo podatki iz 28. člena ZSS.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in povzel določbe ZDIJZ ter nadalje navedel, da sodniki opravljajo javno funkcijo, zato so dokumenti, na podlagi katerih so bili posamezniki imenovani na navedene funkcije (odločba o imenovanju) ter drugi dokumenti, ki so glede na vsebino povezani z opravljanjem javne funkcije (npr. odločba o napredovanju), na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javni. Po citirani določbi se namreč ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (med katere sodijo tudi izjema varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja funkcionarja. Sodnica iz izreka te odločbe opravlja v času vložitve zahteve po ZDIJZ sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v Ljubljani in zaseda delovno mesto, na katerega jo imenuje organ, določen v Zakonu o sodiščih (ZS) in v Zakonu o sodniški službi (ZSS) ter po postopku, ki je določen v citiranih zakonih. Sodnika imenuje sodni svet po postopku, ki je določen v 15. do 23. členu ZSS, prav tako je postopek napredovanja določen v ZSS (določbe 24. do 27. člena).Posledično so vsi dokumenti, ki se vsebinsko nanašajo na navedene postopke, povezani z opravljanjem javne funkcije in jih je potrebno z ustreznimi omejitvami (npr. zaradi varstva osebnih  podatkov) javnosti na zahtevo tudi posredovati. Vsi zahtevani dokumenti se praviloma nahajajo v osebnih spisih, zato je v navedenih primerih izpolnjen pogoj za informacijo javnega značaja. Nasprotno temu o informaciji javnega značaja ni mogoče govoriti, če organ s konkretnim zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Organ je ugotovil, da ne razpolaga s potrdilom o aktivnem znanju slovenskega jezika, potrdilom o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe, potrdilom o opravljenem izpitu iz Sodnega reda in podatki o sorodstvenih povezavah sodnikov na sodiščih v Ljubljani in Novem mestu, s sodniki in odvetniki. Da je mogoče govoriti o informaciji javnega značaja, je potrebno, da je poleg kriterija delovnega področja, izpolnjen tudi pogoj, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga ter tretji kriterij – kriterij materializirane oblike zahtevanega dokumenta. Navedena kriterija pa v konkretnem primeru nista izpolnjena, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je bilo potrebno zahtevo prosilca v tem deli zavrniti. Nadalje je organ navedel, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem ter jih na tej podlagi lahko pridobijo na vpogled, oziroma pridobijo njihov prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Organ lahko delno ali v celoti zavrne dostop v primerih izjem, ki jih ZDIJZ določa v prvem odstavku 6. člena. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S tem je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Definicija osebnega podatka je opredeljena v 1. točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prosilec je poleg diplome o zaključeni pravni izobrazbi ter potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu zahteval tudi pogodbo o zaposlitvi sodnice z napredovanji. Organ je v tej zvezi pojasnil, da sodniki niso v pogodbenem razmerju, pač pa so v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (drugi odstavek 1. člena ZSS), zato podlago za opravljanje sodniške funkcije predstavlja ustrezna odločba o imenovanju na sodniško mesto in ne pogodba o zaposlitvi. Sodnica je bila imenovana na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani z odločbo Sodnega sveta RS, napredovanja pa so bila realizirana z odločbo pristojnega organa iz 24. člena ZSS (Sodni svet RS ali predsednik sodišča). Z zahtevanimi odločbami sodnice organ razpolaga, zato je v tem delu pogoj, da zahtevane informacija ali dokument predstavlja informacijo javnega značaja, izpolnjen. Po vsebinskem pregledu odločb je organ ugotovil, da slednje vsebujejo vrsto osebnih podatkov, za katere je potrebno v vsakem konkretnem primeru ugotavljati, ali obstaja ustrezna pravna podlaga, da se jih posreduje prosilcu (datum rojstva, podatki o obsegu opravljenega dela sodnika, podatki o ocenjevanju kriterijev iz 28. člena ZSS). Podatek o letnici rojstva sodnika glede na definicijo osebnega podatka ter ob dejstvu, da je posameznik jasno določen z imenom in priimkom, nedvomno predstavlja osebni podatek posameznika. V zvezi z vprašanjem, ali osebni podatki zaposlenih v sodstvu predstavljajo varovane osebne podatke, je potrebno upoštevati že omenjeno določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot je že bilo pojasnjeno, se ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (med katere sodi tudi izjema varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije  dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Ker sodniki opravljajo javno funkcijo, imajo torej glede na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. V skladu z doktrino pričakovane zasebnosti funkcionarji in javni uslužbenci niso upravičeni pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova. Glede ostalih podatkov pa je potrebno v vsakem konkretnem primeru preverjati, ali so izpolnjeni pogoji, da se ti v celoti in brez omejitev posredujejo  javnosti. Letnica in kraj rojstva zato po oceni organa ne predstavlja podatka, ki bi bil v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije, saj gre za osebni podatek, ki sodi v zasebno sfero posameznika, zato je potrebno zahtevo prosilca po oceni organa v takšnem primeru na podlagi 3. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrniti. Odločbe sodnice nadalje vsebujejo podatke o uspešnosti opravljanja sodniške službe iz 28. člena ZSS oziroma podatke o učinkovitosti sodnikovega dela ter so v obrazložitvah odločb povzeti iz njihovih cen sodniške službe. Navedenih podatkov javnosti ni mogoče posredovati iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju. V praksi dostopa do informacij javnega značaja se je že izoblikovalo stališče glede zaupnosti in občutljivosti podatkov, ki jih vsebuje ocena sodniške službe[1]. Zaključek je, da podatki iz ocene sodniške službe niso javni (obrazložitev), pač pa je javen le izrek ocene. V tem smislu organ opozarja na občutljivost ocen sodniške službe. Na to napotuje določba 36. člena ZSS, ki določa, da se ocena sodniške službe pošlje upravičenim prejemnikom pisno in zaupno. Višje sodišče nadalje izpostavlja tudi določbo 73. člena ZSS, po kateri se podatki iz centralne kadrovske evidence, ki vsebujejo osebne podatke, oceno sodniške službe in podatke o učinkovitosti sodnikovega dela ter disciplinske sklepe, pošiljajo in vročajo v zapečateni pisemski ovojnici z oznako »zaupno«. Določba 78. člena ZS pa določa, da so podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike zaupni, razen podatki o službenem razmerju za sodnika (datum nastopa sodniške službe oziroma odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto)[2] in evidenca napredovanj, priznanj, nagrad, dodelitev in razporeditev. Kot zaupni podatki so na podlagi 9. točke tretjega odstavka 78. člena ZS uvrščajo tudi ocena sodniške službe in podatki o učinkovitosti sodnikovega dela. ZSS in ZS torej ocenam sodniške službe ter drugim podatkom, na podlagi katerih se ocenjuje učinkovitost sodnikovega dela, z opredelitvijo tajnosti oziroma zaupnosti dajeta poseben poudarek ter posledično vsem deležnikom, ki so udeleženi v postopek izdelave ocene sodniške službe tudi skrb, da se z njihovo vsebino ne seznanijo nepooblaščene osebe. Glede na navedeno je imel zakonodajalec s takšno določbo namen varovati določene osebne podatke v obliki ocene sodniške službe (oziroma druge podatke o učinkovitosti sodnikovega dela) in na ta način preprečiti vsesplošen dostop do njih ter njihovo zlorabo. Na podlagi šestega odstavka 31. člena ZSS je tudi jasen namen zakonodajalca, ki je dal varovanju takšnih podatkov posebno težo, saj je z opredelitvijo zaupnosti močno zožil krog tistih, ki se s temi podatki, ki so v konkretnem primeru zapisani v oceni, lahko seznanijo. Ob upoštevanju navedenega so podatki iz ocene sodniške službe oziroma podatki, ki so v drugih (sodno upravnih) odločbah povzeti iz veljavnih ocen, v tem delu varovani osebni podatek, ta pa predstavlja izjemo po 3. točki 6. člena ZDIJZ. Poleg zgoraj navedenih razlogov pa je potrebno presojati tudi vsebino podatkov iz ocene sodniške službe, o čemer je stališče v eni od svojih odločb zavzel tudi IP[3]. Ocena sodniške službe je sestavljena iz izreka - odločitve in iz obrazložitve ocene, ki zajema nabor različnih  osebnih podatkov sodnikov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti (ne)izpolnjevanje pogojev iz 28. člena ZSS ter pravnega pouka. Obrazložitev mora vsebovati presojo kriterijev iz 28. člena ZSS, ki kažejo uspešnost sodnikovega dela, in sicer na podlagi presoje kriterijev delovnih sposobnosti in strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, socialnih veščin, sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mest. Vsak od navedenih kriterijev vsebuje podrobno opredelitev tistih meril, na podlagi katerih personalni svet prejme vsebinsko oceno o delu sodnika ter oceno o njihovem izpolnjevanju. To pomeni, da je vsak kriterij potrebno vsebinsko napolniti z obrazložitvijo. Takšna obrazložitev glede na vsebino kriterijev nujno kaže tudi na osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika ter njegove značajske lastnosti in navade, katere pa po oceni organa ob upoštevanju načela sorazmernosti ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije. Tako je IP v citirani odločbi zavzel stališče, da je potrebno pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca ali funkcionarja lahko poseže zakonska določba (o.p tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), v povezavi z opravljanjem javne funkcije vendarle izhajati tudi iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko besedilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je potrebno njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Obrazložitev ocene sodniške službe je namenjena izključno ocenjevani osebi, da je na njeni podlagi seznanjena, ali delo opravlja kvalitetno oziroma da izve, kakšne so njene pomanjkljivosti, da s tem v zvezi uveljavlja svoje pravice pravnega varstva. Ugotovitve, ki jih pristojni personalni svet sprejme v obrazložitvi, pa rezultirajo v sami odločitvi, ki je lahko takšna, da sodnik ne ustreza sodniški službi, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje ter da izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje. Ocena pa je tudi podlaga za izvedbo napredovanja (kar je tudi primer sodnice, katere dokumente prosilec zahteva). V primeru, da se navedeni podatki ali ocena izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS pojavijo v drugih dokumentih, je zato te potrebno smiselno varovati iz razlogov, ki so bili predhodno navedeni. Razlogi, zaradi katerih prosilcem po ZDIJZ ni mogoče posredovati celotne ocene sodniške službe, hkrati predstavljajo tudi podlago, zaradi katerih prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih odločb v celoti. V primeru namreč, da bi sodišče zahtevi prosilca sledilo v celoti in mu posredovalo odločbe v celoti, bi s tem v večjem delu tudi razkrilo obrazložitev iz ocene sodniške službe, za kar pa ustrezne pravne podlage nima. V zvezi z zahtevo prosilca je organ v postopku odločanja ugotovil, da potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu z dne 1.10.2003 ter potrdilo o diplomi z dne 25. 2. 2000, vsebujeta podatek o datumu in kraju rojstva sodnice, ki jih je organ zaradi razlogov, ki so navedeni zgoraj, zakril. Nadalje je organ ugotovil da, odločbe Sodnega sveta RS, š . 2/16-226 z dne 29. 9. 2016, št. Su 230/20177-7 z dne 4. 7. 2017 in št. Su 92/2021-225 z dne 18. 3. 2021 vsebujejo podatke iz 28. člena ZSS, za katere je organ ugotovil, da jih je zaradi varstva osebnih podatkov potrebno zakriti, v preostalem delu pa je organ prosilcu ob uporabi 7. člena ZDIJZ posredoval anonimizirano odločbo. Organ še ugotavlja, da odločba Sodnega sveta RS, št. 2/07-597 z dne 8. 11. 2007 varovanih osebnih podatkov ne vsebuje, zato jo je organ prosilcu posredoval brez omejitev.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 27. 10. 2021, v kateri je povzel svojo zahtevo in odločitev organa ter nadalje navedel, da po oceni organa prosilec nima pravne podlage, po kateri bi bili kraj in rojstni podatki javno dostopni, ker so ti podatki izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje organ meni, da niso nastali posebni stroški pri izdaji izpodbijane odločbe. Po oceni prosilca, organ v izpodbijani odločbi ne navede določno, katere informacije se delno nanašajo na delovno področje okrajnega sodišča. Ravno te zahtevane informacije, ki naj bi se delno nanašale na področje okrajnega oziroma okrožnega sodišča, omogočajo »kršiteljem« zlorabo institutov pravne države s tem, ko prikrivajo kršitelje, četudi so to »sodniki in odvetniki«, ki naj bi varovali ustavno ureditev v družbi. Ni neznano, da ravno varuhi s prikrivanjem sorodstvenih povezav najbolj kršijo Ustavo RS, ko zavestno zamolčijo svoje sorodstvo s sodniki nižjega ali višjega reda. Prosilec predlaga, da IP izpodbijano odločbo odpravi in prizna stroške tega postopka.

IP je dne 5. 11. 2021 prejel dopis organa z dne 2. 11. 2021, številka: Su 505/2021, s katerim mu je ta poslal pritožbo prosilca s prilogami. Po preizkusu pritožbe je organ ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede kriterija materializirane oblike

V izpodbijani odločbi je organ zavrnil dostop do potrdila o aktivnem znanju slovenskega jezika, potrdila o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe, potrdila o opravljenem izpitu iz Sodnega reda in podatke o sorodstvenih povezavah sodnikov na sodiščih v Ljubljani in Novem mestu s sodniki in odvetniki, ker z dokumenti ne razpolaga, IP pa nima utemeljenega razloga, da odločitvi organa ne bi verjel in sledil. Oprijemljivih dejstev, ki bi narekovala drugačno dejansko stanje, prosilec ni navedel. Ob tem IP še dodaja, da je v postopku po ZDIJZ pristojnost IP, v zvezi s presojo kriterija materializirane oblike, vezana izključno na ugotovitev, ali dokumenti pri organu dejansko obstajajo. Druge pristojnosti IP v pritožbenem postopku nima. Od organov po ZDIJZ namreč ni mogoče zahtevati, da »ustvarijo, pridobijo, analizirajo ali da razpolagajo« z dokumenti, tudi če tako določa npr. zakon, podzakonski akt ipd. To je stvar pristojnosti drugih nadzornih institucij. Vsled navedenega IP ne more slediti prosilcu glede vprašanja »sorodstvenih povezav« znotraj sodstva, saj to ni stvar presoje IP, z dokumenti, ki bi na to nakazovali ali izkazovali, pa organ, kot rečeno, ne razpolaga. IP pa poudarja, da tudi, če bi organ tovrstne informacije imel, bi bile zaradi varstva osebnih podatkov izvzete iz prostega dostopa.

Glede varstva osebnih podatkov

IP nadalje ugotavlja, da se prosilec pritožuje, ker naj bi organ neupravičeno prekril dokumente, do katerih je prosilcu omogočil delni dostop. Prosilec je zlasti izpostavil zavrnitev dostopa do kraja in rojstnega podatka sodnice ter zavrnitev dostopa do podatkov, ki naj bi »kršiteljem« omogočali zlorabo instituta pravne države. Slednje, po oceni IP, dejansko niti ni mogoče razumeti.

IP se strinja z organom, da so sodniki kot javni funkcionarji podvrženi širši transparentnosti, vendar pa to ne pomeni, da nimajo pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. O informacijah javnega značaja, ki se nanašajo na konkretno sodnico, je torej mogoče govoriti le v delu, ki ustreza opredelitvi, da gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, skladno s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, v preostalem delu pa je treba dostop zavrniti.

IP je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje in ugotavlja, kot sledi:

Pri dokumentih: potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu z dne 1. 10. 2003 in potrdilu o diplomi z dne 25. 2. 2000, je organ pravilno prekril datum in kraj rojstva, saj ni dvoma, da podatka predstavljata varovane osebne podatke po tretji točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. Dejstvo, da ima konkretna sodnica opravljen pravniški državni izpit in diplomo, kar izkazujeta navedeni listini, kot dokaz izpolnjevanja pogojev za imenovanje na mesto sodnice, ni v korelaciji oz. v odvisnosti od datuma in kraja rojstva, posledično pa tudi ni v povezavi z opravljanjem javne funkcije, zato ni pravne podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov na konkretnih dokumentih.

Pri dokumentih: odločba Sodnega sveta RS, št. 2/16-226 z dne 29. 9. 2016, odločba Sodnega sveta RS, št. Su 230/20177-7 z dne 4. 7. 2017, je po oceni IP odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena ter v skladu s prakso IP, ki jo je izpostavil že organ. Zato se IP v izogib ponavljanju v tem delu v celoti sklicuje na obrazložitev organa v izpodbijani odločbi. Po oceni IP je organ pravilno prekril podatke iz 28[4]. člena ZSS, vselej pa omogočil dostop do izreka odločbe. Podlaga za napredovanje sodnika (katere dokumente prosilec zahteva) namreč temelji na izdelani oceni sodniške službe s strani personalnega sveta, pri čemer je le ta v okviru zakonskih pristojnosti »vrednotenja dela sodnikov« vezan na Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, ki določajo način, na podlagi katerega se ugotavljajo kriteriji za oceno sodniške službe, opredeljeni v 28. členu ZSS, in sicer: 1. delovne sposobnosti in strokovno znanje, 2. osebnostne lastnosti, 3. socialne veščine, 4. sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta.

Glede na navedeno, kot je pojasnil že organ in kar z vpogledom v dokumente ugotavlja tudi IP, gre pri prekritih informacijah za takšne vrste osebnih podatkov, ki izkazujejo zgoraj navedene osebne okoliščine, kot so osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti, značajske lastnosti in navade sodnice, ipd., katere tudi po oceni IP v skladu z načelom sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave RS in Splošne uredbe) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije, v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, zato je organ pravilno odločil, da se dostop do delov dokumentov, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, zavrne. Takšna je tudi praksa IP^[5], iz katere izhaja, da osebne lastnosti javnih uslužbencev ali javnih funkcionarjev za takšne vrste osebnih podatkov, ki izkazujejo zgoraj navedene osebne okoliščine, kot so osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti, značajske lastnosti in navade sodnice. Z vidika transparentnosti dela sodnice namreč niso relevantne njene osebne okoliščine oziroma lastnosti, ki sodijo v njeno zasebno sfero, temveč so ključne ugotovitve, ki so izražene v izreku zahtevanih odločb, do katerih je organ pravilno omogočil dostop.

Glede dostopa do odločbe Sodnega sveta RS, št. Su 92/2021-225 z dne 18. 3. 2021, pa IP ugotavlja, da gre za dokument o imenovanju zgoraj navedene osebe na mesto okrožne sodnice, zaradi česar IP ne more v celoti slediti odločitvi organa glede izvedbe delnega dostopa. Organ je namreč na drugi strani navedene odločbe, v četrtem odstavku, nepravilno prekril tudi letnico rojstva sodnice in pravniški državni izpit ter delovne izkušnje, ki so v tem dokumentu neposredno povezane s samim izpolnjevanjem pogojev za imenovanje sodnice, to je starost 30 let in opravljen pravniški državni izpit (8. čl. ZSS) ter delovne izkušnje (10. čl. ZSS), kar pomeni, da gre v tem delu za prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

IP se nadalje prav tako ne strinja z odločitvijo organa, da je treba prekriti prvi in drugi odstavek za obrazložitvijo na prvi strani odločbe, saj so v tem delu vsebovani podatki povezani z izvedenim javnim razpisom in torej ne gre za varovane osebne podatke. Izjema po tretji točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ torej v tem delu ni podana in je organ, kot zgoraj, zmotno uporabil materialno pravo.

V preostalem delu odločbe o imenovanju sodnice pa je IP sledil odločitvi organa, da vsebuje podatke, ki so vezani na osebne okoliščine in lastnosti sodnice, zato se IP v izogib ponavljanju, v tem delu sklicuje na obrazložitev zgoraj, da zahtevane informacije ne sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je v določenem delu podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v drugi točki izreka delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Glede na navedeno je organ pravilno zavrnil priglašene stroške prosilca za vložitev zahteve. Ker se je konkretni pritožbeni postopek prav tako začel na zahtevo prosilca, pomeni, da prosilec sam nosi svoje stroške tudi tega postopka. Skladno s povedanim je IP odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne, kakor izhaja iz 3. točke izreka.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Odločba IP, št. 090-57/2015 ali odločba, št. 090-164/2013/2

[2] 2. točka tretjega odstavka 78. člena ZS

[3] Odločba, št. 090-164/2013/2 z dne 5.8.2013

[4] 28. člen ZSS: Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto in odločanju o napredovanju se upoštevajo naslednji kriteriji:

- delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika, osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost, socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij, sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano. Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov in kriteriji za napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro kandidatov na sodniško mesto oziroma v merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.

[5] Npr. odločbe IP št.: 090-154/2010, 090-216/2011, 090-117/2017 in 090-202/2018/4