prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna,  saj organ resnično ne razpolaga z dokumenti, ki so bili predmet zahteve prosilca - problematika, na katero se nanaša zahteva prosilca  niti ne sodi v njegovo pristojnost.

ODLOČBA:

Številka: 090-345/2021/6

Datum: 23. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi ….. (v nad. prosilec), z dne 24. 10. 2021, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-40/2021/2 z dne 6. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 24. 10. 2021 zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-40/2021/2 z dne 6. 10. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 19. 9. 2021 na organ naslovil zahtevo, v kateri uvodoma navaja, da so bile predmet njegovih analiz in prijav nepravilnosti tudi polobrazne maske znamke 3M. Pod to znamko se prodajajo različne maske, ki so bile v več državah predmet umika iz trga. Prosilec sprašuje:

• katere aktivnosti so bile izvedene po njegovih prijavah nepravilnosti v prodaji polobraznih mask 3M;
• katere aktivnosti so bile izvedene po gornjih obvestilih na https://ec.europa.eu/safety-gate-alerts/screen/search;
• kakšne so bile ugotovitve in ukrepi.

Predmetna zahteva je bila istočasno vložena tudi na Tržni inšpektorat RS (v nad. TIRS).

Dne 21. 9. 2021 je prosilec organ prosil še za:

• e-izpis seznama vseh dokumentov (UZ, zapisnikov, vhodnih in izhodnih dokumentov…), ki so nastali v zadevah št. 0610-7187/2021 in št. 0610-2031/2021 in vseh drugih zadevah, ki so sledile iz prijave z dne 22. 2. 2021.

Predmetna zahteva je bila istočasno vložena tudi na TIRS.

Organ je o obeh zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-40/2021/2 z dne 6. 10. 2021, s katero je zahtevi v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi odgovorili na prosilčeva vprašanja (zahteva z dne 19. 9. 2021), medtem ko številke 0610-7187/2021 in 0610-2031/2021 (zahteva z dne 21. 9. 2021) ne predstavljajo evidenčnih številk zadev pri organu. Iz navedenih razlogov se zaprošenih dokumentov prosilcu ne more posredovati. Organ izpostavlja še, da prosilec na uradni naslov organa in naslov osebe pristojne za dostop do informacij javnega značaja dnevno pošilja izjemo obsežna sporočila, prošnje za ukrepanje ter zahteve za poročanje o izvedbi teh ukrepov. Tovrstna pisanja organ prejema kljub temu, da je prosilcu že pred časom pojasnil razmejitev pristojnosti med organom in TIRS, kot tudi dejstvo, da organ ni pristojen za izvedbo nadzora, kakršnega zahteva prosilec.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 10. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec ocenjuje, da bi moralo resorno ministrstvo na vsebine nekaterih prijav ter na neodzivnost in neučinkovitost nadzornega organa ustrezno reagirati, četudi velja načelo samostojnosti v odločanju inšpektorjev TIRS. Prijave nepravilnosti na trgu pomenijo že nekaj časa tudi prijave na neučinkovitost nadzora, tudi kot posledica neustreznega organiziranja in vodenja nadzornega organa v sestavi organa. Na vse to bi moral nastati tudi kak dokument, s katerim bi se organ moral ustrezno odzvati in s svojimi posredovanjem (posredno) zagotoviti večjo učinkovitost nadzora zaščitne opreme na trgu.

IP je dne 4. 11. 2021 prejel dopis organa št. 090-40/2021/4 z dne 1. 11. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo v reševanje. Dodatno je organ pojasnil, da je iz vseh dosedanjih sporočil prosilca mogoče razbrati, da izvaja nadzor v fizičnih in spletnih trgovinah, kjer prodajajo polobrazne maske, svoje ugotovitve pa pošilja TIRS-u in organu. Prvemu kot organu, ki naj na podlagi njegovih prijav ukrepa v smislu takojšnje prepovedi prodaje domnevno spornih izdelkov, drugemu pa verjetno kot organu, ki je pristojen za njegov nadzor. Prosilec od organa zahteva, da po vsakem njegovem sporočilu oz. prijavi izvede nadzor nad delom TIRS, sprejme ukrepe in prosilcu o tem vsakič znova poroča. Organ je odgovore in pojasnila prosilcu sprva pripravljal na podlagi 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju (v nad. UUP) kasneje pa, zaradi izrecnega sklicevanja prosilca, zahteve začel obravnavati po določbah ZDIJZ. Organ je prosilcu večkrat natančno pojasnil pristojnosti organa ter njegove obveznosti. Organ je ponovno poudaril, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj obravnavana problematika ne sodi v pristojnost organa, zato organ v zvezi s konkretno problematiko tudi ni izvedel nobenih aktivnosti. Kot je bilo prosilcu že večkrat pojasnjeno, konkretna problematika sodi v pristojnost TIRS, na katerega pa se je prosilec že obrnil, saj nanj, istočasno kot na organ, vlaga vse prijave/dopise.

Dne 11. 11. 2021 je organ IP, po elektronski pošti, posredoval:

- odgovore/dopise, ki jih je organ v zvezi z zadevno problematiko v preteklosti posredoval prosilcu in v katerih je organ prosilcu večkrat pojasnil, da njegove prijave oz. njegova problematika sodi v pristojnost TIRS in ne organa (dopis št. 301-1/2021-192, št. 301-39/2020-51, št. 301-39/2020-44, št. 301-39/2020-70, št. 301-39/2020-140 in  št. 301-39/2020-28);

- dve zaslonski sliki iz klasifikacijskega načrta Lotus Notes, iz katerih je razvidno, da dokumentarni številki 0610-7187/2021 in 0610-2031/2021 pri organu ne obstajata.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP je v okviru pritožbenega postopka, na podlagi pojasnil in dopisov organa, ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca z dne 19. 9. 2021 in z dne 21. 9. 2021. Kot je organ v preteklosti prosilcu že večkrat podrobneje pojasnil, konkretna problematika oz. zahtevani nadzor nad prodajo domnevno spornih polobraznih mask ne sodi v pristojnost organa, ampak v pristojnost TIRS. TIRS je namreč inšpekcijski organ, ki kot organ v sestavi MGRT med drugim opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov na področjih prometa blaga in storitev, varstva potrošnikov in varnosti proizvodov. Posledično organ v zvezi s prijavami prosilca ni izvedel nobenega nadzora, prav tako organ nima pristojnosti posegati v delo TIRS. Iz dopisov organa izhaja, da so bile vse vloge prosilca, ki so bile naslovljene na organ, po vsebini pa bi lahko predstavljale informacijo o domnevni nepravilnosti, posredovane v pregled in v pristojno reševanje TIRS. V okviru pritožbenega postopka je organ IP posredoval tudi dve zaslonski sliki iz klasifikacijskega načrta Lotus Notes, iz katerih izhaja, da dokumentarni številki 0610-7187/2021 in 0610-2031/2021, na kateri se prosilec sklicuje v zahtevi z dne 21. 9. 2021, pri organu ne obstajata. IP je med drugim v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec obe zahtevi, torej z dne 19. 9. 2021 in z dne 21. 9. 2021, istočasno posredoval tudi na TIRS, ki je sicer pristojen za izvajanje nadzora, kakšnega zahteva prosilec, iz evidence IP pa izhaja, da je TIRS v zvezi z obema zahtevama prosilca tudi že postopal v skladu z določbami ZDIJZ.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Zgolj zatrjevanje prosilca, da bi se organ moral ustrezno odzvati in s svojimi posredovanjem (posredno) zagotoviti večjo učinkovitost nadzora zaščitne opreme na trgu, o odzivu pa bi moral obstajati kakšen dokument, še ne pomeni, da se je organ tudi dejansko odzval na način, kot to zahteva prosilec in posledično ne izkazuje, da organ nedvomno razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec.

IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Prav tako IP ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem, saj se je, kot izhaja iz dokumentacije, ki jo je organ IP posredoval tekom tega pritožbenega postopka, vedno odzval na vse dopise prosilca in prosilcu večkrat podal (obsežna) pojasnila ter mu pomagal pri razjasnitvi pristojnosti organa ter njegove obveznosti.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da organ ne razpolaga z dokumenti, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo organa, št. 090-40/2021/2 z dne 6. 10. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka