prosilec - Ministrstvo za kulturo
+ -Številka: 090-344/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Predmet pritožbenega postopka je bilo vprašanje obstoja dokumentov pri organu. Z izpodbijano odločbo je organ prosilki omogočil dostop do določenih dokumentov, v zavrnilnem delu pa navedel, da se zahteva prosilke zavrne, ker z dokumenti ne razpolaga. Prosilka je tako ugotovljenemu dejanskemu stanju nasprotovala, pri čemer se je sklicevala na različne pravne podlage, ki vodenje zahtevane dokumentacije predvidevajo. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v pritožbenem postopku je IP zaključil, da je pritožba delno utemeljena. IP je pritožbo, v delu, ki se nanaša na dokumente, ki jih je prosilka z izpodbijano odločbo že prejela in v delu, ki se nanaša na dokumente, za katere je bilo tudi v pritožbenem postopku ugotovljeno, da organ z njimi ne razpolaga, zavrnil. V delu pritožbe, ki pa se nanaša na zahtevo prosilke za dokumente glede katerih je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da organ z njimi razpolaga, vendar se organ v postopku na prvi stopnji še ni spuščal v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne, je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil odločbo organa prve stopnje in mu v tem delu vrnil zadevo v ponovni postopek.
ODLOČBA:
Številka: 090-344/2021/8
Datum: 24. 12. 2021
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi dopolnitvami in spremembami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilka), z dne 13. 10. 2021, zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-30/2021/21 z dne 24. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilke z dne 13. 10. 2021 se delno ugodi in se odločbo Ministrstva za kulturo, št. 090-30/2021/21 z dne 24. 9. 2021 v 3., 4. in 5. točko izreka delno odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
- V preostalem delu se pritožba zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 14. 6. 2021 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je v elektronski obliki, na elektronski naslov, zahtevala: 1.[1] Zapisnik seje pristojne strokovne komisije pri Ministrstvu za kulturo, ki je obravnavala in odobrila status društva v javnem interesu na področju kulture prijavitelju Društvu …., 2. Kompletno prijavno dokumentacijo prijavitelja Društvo …., 3. Vso dokumentacijo, ocene, ocenjevalne kriterije in ocenjevalne obrazce strokovne komisije Ministrstva za kulturo v zvezi z obravnavano vlogo prijavitelja …., 4. Vse dokumente, povezane z imenovanjem razpisne komisije, vključno z dokazili o izpolnjevanju strokovnih pogojev članov komisije, 5. Poimenski seznam in strokovne kompetence članov in članic strokovne komisije, ki je sprejela odločitev o podelitvi statusa društva v javnem interesu na področju kulture Društvu ……, 6. Vse korespondence, navodila in komunikacijo med ministrom …. in sekretarji Ministrstva za kulturo ter komisijo v zvezi s postopkom obravnave vloge Društva …...
Prosilka se je dne 16. 9. 2021 na IP obrnila s pritožbo zaradi molka organa. Po pozivu IP št. 0900-160/2021/2 z dne 17. 9. 2021, je organ IP in prosilki poslal svoj odgovor št. 090-30/2021/16 dne 20. 9. 2021, v katerem je navedel, da je prosilki z dopisom dne 7. 7. 2021 poslal vso dokumentacijo, ki jo je svojemu odgovoru še enkrat priložil. Po ponovnem pozivu IP št. 0900-160/2021/4 z dne 20. 9. 2021 je organ dne 24. 9. 2021 o zahtevi odločil z odločbo št. 090-30/2021/21 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tako da je zahtevo prosilke glede prve točke zahteve s prvo točko izreka zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ opravil poizvedbo in pregledal dokumentarno gradivo ter ugotovil, da ne razpolaga z zapisnikom seje pristojne komisije organa, ki je obravnavala in odobrila status društva v javnem interesu na področju kulture Društvu …. (v nadaljevanju Društvo). Organ je ugotovil, da ne more posredovati zahtevane dokumentacije, ker dokumenta nima, kar pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in prosilki v tem delu ni mogoče ugoditi. Z drugo točko izreka izpodbijane odločbe je organ zahtevo prosilke delno zavrnil, tako da ji je posredoval celotno prijavno dokumentacijo prijavitelja, pri čemer je prekril določene osebne podatke. S tretjo točko izpodbijane odločbe je organ delno zavrnil tretjo točko zahteve. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v zvezi z delom strokovne komisije, ki je obravnavala vlogo Društva za pridobitev statusa »društva v javnem interesu«, razpolaga zgolj z mnenjem strokovne komisije o vlogi z dne 21. 5. 2021. Organ je zahtevi prosilke v tem delu ugodil in ji posredoval kopijo mnenja strokovne komisije z dne 21. 5. 2021. Ker druge dokumentacije, povezane z delom strokovne komisije, ocen, ocenjevalnih kriterijev in ocenjevalnih obrazcev, organ nima in z njimi ne razpolaga, dokumentov prosilki ne more posredovati in je zato njeno vlogo v tem delu zavrnil. Glede četrte točke zahteve je organ prosilki omogočil dostop do treh sklepov o imenovanju strokovne komisije za področje knjige, v preostalem delu pa je zahtevo prosilke zavrnil, ker dokumentov, povezanih z imenovanjem strokovne komisije in z dokazili o izpolnjevanju strokovnih pogojev članov komisije, organ nima in z njimi ne razpolaga. S peto točko izreka je organ prosilko v delu, ki se nanaša na poimenski seznam članov in članic strokovne komisije, ki je sprejela odločitev o podelitvi statusa društva v javnem interesu na področju kulture Društvu, napotil na spletno stran organa. V delu, ki se nanaša na strokovne kompetence članov in članic strokovne komisije, je organ zahtevo prosilke zavrnil, ker dokumentov nima. S šesto točko izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se zahteva za korespondenco, navodila in komunikacijo med ministrom …. in sekretarji Ministrstva za kulturo ter komisijo v zvezi s postopkom obravnave vloge Društva, razen v delu, ki se nanaša na elektronsko sporočilo javne uslužbenke, ki je članom komisije dne 10. 5. 2021, posredovala prijavno dokumentacijo Društva v mnenje, zavrne, ker organ druge dokumentacije, ki se nanaša na ta del zahteve, nima.
Iz pritožbe prosilke z dne 18. 10. 2021 izhaja, da vlaga pritožbo zoper 1., 3., 5. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe, pri čemer pa navedbe podaja glede 1., 3., in 4. točke. Iz njenih navedb izhaja, da je odločitev glede prve točke izpodbijane odločbe, s katero je organ zavrnil dostop do zapisnika pristojne strokovne komisije organa, ker z dokumentom ne razpolaga, neprepričljiva. Iz 13. člena Pravilnika o strokovnih komisijah izhaja, da se o delu komisije vodi zapisnik. 12. člen istega pravilnika pa določa, da se tudi v primeru dopisne seje vodi zapisnik. V tem primeru se utemeljeno poraja sum, da organ namerno prikriva in zavrača dostop do informacij javnega značaja, saj že sam pravilnik zahteva od njega, da se o delu komisije vodi zapisnik, ne glede na to, ali seja komisije poteka dopisno, ali s fizično prisotnostjo članov komisije. Zapisnik bi že zaradi pravilnega vodenja postopka moral obstajati. Organ pri zavrnitvi ni nikjer navedel niti obrazložil, zakaj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, čeprav bi moral. Pri tem prosilka navaja, da organ dokumenta lahko ni poimenoval zapisnik, vendar pa obstaja dokument, iz katerega je razviden postopek dela strokovne komisije, ki je obravnavala in odobrila status društva v javnem interesu. Zapisnik je navsezadnje podlaga za pripravo sklepov in odločb. V zvezi s tretjo točko izreka izpodbijane odločbe prosilka navaja, da Pravilnik o strokovnih komisijah v 17. členu določa, da člani komisije svoje delo izkažejo s strokovnimi mnenji, predlogi aktov, ocenami vlog ter predlogi za njihovo financiranje, sofinanciranje, priporočili in obrazložitvami. Obstaja utemeljen sum, da organ namerno prikriva in zavrača dostop do informacij javnega značaja, saj mora strokovna komisija podati oceno o prispelih vlogah. S strani organa je bila prosilki posredovana elektronska korespondenca med uslužbenkami, kjer se izrecno naproša »za mnenje komisije«. Omenjenega mnenja, kot prosilka navaja, ni prejela, saj elektronske pošte, kjer se zaprosi za mnenje, ne moremo tolmačiti, kot da je to mnenje strokovne komisije. Sklepa lahko, da mnenje obstaja, le organ ga namerno ne želi posredovati. Po analognem sklepanju prosilka domneva, da poleg mnenja strokovnih komisij organ razpolaga tudi z ocenami vlog in ocenjevalnimi listi strokovnih komisij, saj je za izdelavo mnenja potrebno prijave tudi oceniti. To pa se posledično tudi uporabi za pripravo sklepov in odločb. V zvezi s četrto točko izreka prosilka navaja, da je v 6. členu Pravilnika opredeljeno, kdo lahko postane član strokovne komisije, pri čemer citira naveden člen in dodaja, da mora biti tudi v tem primeru transparentnost imenovanja in preverjanja referenc članov strokovnih komisij. Razen, če jih ministrstvo ne imenuje samovoljno, na podlagi političnih ali nekih drugih referenc, bi morali dokumenti, ki dokazujejo poznavanje stroke članov strokovne komisije, obstajati. Če ministrstvo resnično ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, čeprav je to izrecno navedeno v pravilniku o komisijah, lahko sklepamo, da je organ v tem konkretnem primeru ravnal samovoljno in s ciljem zasledovanja političnega interesa, saj so tradicije Društva blizu trenutni vladi, bi morali dokumenti, za katere je prosilka zahtevala dostop do informacije javnega značaja, že zaradi same transparentnosti dela organa obstajati, k čemur je organ navsezadnje zavezan z zakoni in podzakonskimi akti. Ob tem dodaja, da v primeru Društva obstaja širši interes javnosti. Omenjeno društvo je znano po razpihovanju nestrpnosti, njihov (sedaj bivši) predsednik …. je javno poveličeval neonacizem. Navaja, da se javnost upravičeno sprašuje, ali je poveličevanje Hitlerja v javnem interesu in ali si taka organizacija zasluži status nevladne organizacije v javnem interesu. Prosilka predlaga, da IP pritožbi ugodi in ji omogoči dostop do dokumentov, pri čemer ponovi vse dokumente, ki jih je navedla v zahtevi.
Na poziv IP št. 090-344/2021/2 z dne 17. 11. 2021 je organ z dopisom št. 090-30/2021/28 z dne 25. 11. 2021 dostavil določene dokumente in podal opredelitve in pojasnila. S pojasnili organa je IP z dopisom št. 090-344/2021/5 z dne 1. 12. 2021 seznanil prosilko.
Pritožba je delno utemeljena.
IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Obseg presoje
V obravnavani zadevi je prosilka v pritožbenem postopku še enkrat postavila enak zahtevek, o katerem je organ že odločil z izpodbijano odločbo in s katero je določenim njenim zahtevam v celoti ugodil in jih prosilka v pritožbi niti ne izpodbija oziroma glede katerih prosilka niti ne ugovarja, da dokumentov ne bi prejela (2. točka njene zahteve) oziroma, da se ni bi strinjala z delnim dostopom do teh dokumentov. IP tako ugotavlja, da glede druge točke zahteve, v kateri je prosilka zahtevala »Kompletno prijavno dokumentacijo prijavitelja Društvo …..«, je bilo prosilkini zahtevi ugodeno, izrecnih pritožbenih navedb v zvezi s tem delom zahteve nima, dokumente je nedvomno prejela, saj jih je priložila tudi pritožbi. V pritožbenem postopku pa je IP ugotovil, da organ drugih dokumentov, ki bi ustrezali temu delu zahteve, nima. IP tako ugotavlja, da ker je bilo 2. točki prosilkine zahteve ugodeno, v tem delu nima več pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka.
V pritožbi prosilka med drugim navaja, da naj ne bi prejela mnenja, ki ga je podala strokovna komisija (za knjigo) glede podelitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture Društvu …. S tem v zvezi IP ugotavlja, da je organ prosilki najpozneje dne 20. 9. 2021, z dopisom št. 090-30/2021/16, ko je IP odgovarjal na poziv zaradi molka organa, skupaj s svojim pojasnilom posredoval vso dokumentacijo, o kateri je kasneje tudi z izpodbijano odločbo odločil, da se prosilki omogoči dostop. Navedeni dopis je poslal tudi prosilki na njen elektronski naslov, ki ga je v zahtevi navedla za prejem zahtevanih dokumentov. IP tako ugotavlja, da je navedba prosilke, da mnenja z dne 21. 5. 2021 strokovne komisije (za knjigo), ki ga je ta podala v zvezi s podelitvijo statusa nevladne organizacije v javnem interesu Društvu …., ni utemeljena, saj je naveden dokument prejela najkasneje dne 20. 9. 2021, torej preden je vložila pritožbo.
IP dalje poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da gre za dokumente, ki se nanašajo na področje iz pristojnosti organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, ki jih je zahtevala prosilka, pri organu obstajajo v obliki dokumenta, saj je organ zahtevo prosilke zavrnil iz razloga, da dokument ne obstaja.
Najprej IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilcev. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).
Predmet obravnavanega pritožbenega postopka je bilo vprašanje obstoja dokumentov pri organu. Z izpodbijano odločbo je namreč organ v zavrnilnem delu navedel, da se zahteva prosilke zavrne, ker z dokumenti ne razpolaga. Prosilka je tako ugotovljenemu dejanskemu stanju nasprotovala, pri čemer se je sklicevala na različne pravne podlage, ki vodenje zahtevane dokumentacije predvidevajo. Zahtevani dokumenti, ki so še predmet pritožbenega postopka, se nanašajo na dva sklopa, in sicer: prvi sklop se nanaša na dokumentacijo v zvezi s sodelovanjem strokovne komisije (za knjigo) pri podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture …, drugi del pa na dokumentacijo v zvezi z imenovanjem članov navedene strokovne komisije.
- Dokumentacija v zvezi s sodelovanjem strokovne komisije (za knjigo) pri podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu
S prvo točko zahteve je prosilka zahtevala zapisnik seje pristojne strokovne komisije pri Ministrstvu za kulturo, ki je obravnavala in odobrila status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture prijavitelju Društvu … (v nadaljevanju strokovna komisija), s tretjo točko vso dokumentacijo, ocene, ocenjevalne kriterije in ocenjevalne obrazce strokovne komisije, v šesti točki pa vse korespondence, navodila in komunikacijo med ministrom …. in sekretarji organa ter komisijo v zvezi s postopkom obravnave vloge Društva. Z izpodbijano odločbo je organ prosilki omogočil dostop do mnenja z dne 21. 5. 2021 strokovne komisije (za knjigo), ki ga je ta podala v zvezi s podelitvijo statusa nevladne organizacije v javnem interesu Društvu … ter do elektronskega sporočila javne uslužbenke, pristojne za administrativne zadeve strokovne komisije za knjigo, naslovljenega na člane komisije z zaprosilom za podajo mnenja v zvezi podelitvijo statusa nevladne organizacije v javnem interesu Društvu, skupaj s prijavno dokumentacijo. V preostalem delu pa je organ zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga.
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUJIK) v 20. členu določa, da ima minister za obravnavo najpomembnejših vprašanj, ki se nanašajo na zakonsko urejanje, organizacijo javne službe, razdeljevanje javnih sredstev in priznavanje pravic iz tega zakona strokovne komisije. Strokovne komisije so posvetovalna telesa ministra za posamezna področja oziroma vidike kulture. ZUJIK v 80. členu določa, da so kulturna društva združenja, v katera se posamezniki združujejo z namenom, da: - izvajajo kulturne dejavnosti, - združujejo poklice na posameznih področjih kulture, - se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji na posameznih področjih kulture, - izvajajo dejavnosti na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, - prispevajo k dostopnosti do kulturnih dobrin in k razvoju kulturnih dejavnosti. Kulturnemu društvu, ki deluje v javnem interesu, se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu. Zakon o nevladnih organizacijah (Ur. l. RS, št. 21/18, v nadaljevanju ZNOrg), ki opredeljuje nevladne organizacije, določa pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pravice in obveznosti teh nevladnih organizacij ter ureja evidenco organizacij s statusom nevladne organizacije v javnem interesu. V 7. in 8. členu ZNOrg določa, da o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju odloči ministrstvo, pristojno za to področje. Navedena člena pa določata tudi, da se vloga za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu poda pri ministrstvu, pristojnem za podelitev tega statusa, določeno je, katere podatke in dokazila mora vlagatelj predložiti in katere podatke v postopku odločanja o podelitvi statusa pristojno ministrstvo pridobi po uradni dolžnosti. Na podlagi ZUJIK je bil sprejet Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa (Ur. l. RS, št. 102/12 in 21/18), ki ga je v obravnavanem primeru uporabil organ v postopku podelitve statusa društva v javnem interesu Društvu, v tretjem odstavku petega člena določa, da v dvomu ali društvo izkazuje pomembnejše dosežke na področju kulture v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko minister, pristojen za kulturo, pred podelitvijo oziroma odvzemom statusa, pridobi predhodno mnenje komisije iz 20. člena ZUJIK oziroma Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Iz navedenega predpisa izhaja, da mnenje strokovne komisije ni obveznost, v primeru dvoma, ali društvo izkazuje pomembnejše dosežke na področju kulture, pa se ga lahko pridobi.
Vprašanje, kako pristojna komisija sprejme oziroma oblikuje zaprošeno mnenje, v zgoraj navedenem pravilniku ni določeno, je pa delovanje strokovnih komisij, njihovo sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in financiranje opredeljeno v Pravilniku o strokovnih komisijah (Ur. l. RS, št. 173/2020, v nadaljevanju pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi drugega odstavka 21. člena ZUJIK. Naloge stalnih komisij so opredeljene v 7. členu pravilnika, in sicer je določeno, da: na poziv ministrstva dajejo mnenja k podlagam za javne razpise in javne pozive ter k ciljem, pogojem in kriterijem javnih razpisov in javnih pozivov; − strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na neposredni poziv; − strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na javni razpis oziroma javni poziv za financiranje javnih kulturnih programov in javnih kulturnih projektov; − podajajo mnenja o vlogah za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi; − podajajo mnenja in ocenjujejo vloge za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna; − podajajo mnenja o vlogah za dodelitev republiških priznavalnin; − strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na javni razpis ali poziv za dodelitev štipendij; − podajo mnenje o vlogah za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu; − kadar je to potrebno, sodelujejo pri oblikovanju mnenja za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije za področje kulture; − kadar minister meni, da je to potrebno, predstavijo svoje strokovno delo in sklepe deležnikom in javnosti. V 9. členu pravilnika je med drugim določeno, da komisija dela in odloča na sejah, ki jih na podlagi dogovora s predsednikom komisije sklicuje uslužbenec, upoštevajoč število in obseg zadev, ki jih bo komisija obravnavala. Komisija deluje v prostorih ministrstva. Predsednik komisije skrbi za strokovno in usklajeno pripravo mnenj, ocen, predlogov, poročil ali stališč ter skrbi, da so naloge komisije izvedene v zahtevanih ali dogovorjenih rokih in predstavlja komisijo. V nadaljnjih členih pravilnik določa sklic in delo komisije na sejah in dopisnih sejah. V 10. členu pravilnika je določeno, da se seja skliče najmanj pet dni pred zasedanjem komisije, razen če se s krajšim rokom sklica strinja večina članov komisije. Člani komisije, ki se seje iz objektivnih razlogov ne morejo udeležiti, o tem obvestijo uslužbenca vsaj dva dni pred sejo. Če uslužbenec ugotovi, da zaradi odsotnosti članov komisije seja ne bi bila sklepčna ali da bi bila ogrožena sklepčnost, se seja prestavi, vendar za največ pet delovnih dni. Vabilo z gradivom se pošlje po elektronski pošti. Izjemoma se gradivo pošlje po navadni pošti, če zaradi obsega ali narave gradiva elektronsko pošiljanje ni mogoče. Sejo komisije vodi uslužbenec. Komisija je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica njenih članov. Komisija sprejema sklepe z večino glasov vseh članov oziroma z večino glasov prisotnih članov. Pravilnik v 12. členu določa, da se izjemoma, če ni mogoče sklicati redne seje, lahko skliče dopisna seja, ki jo v dogovoru s predsednikom komisije izpelje uslužbenec in poteka preko elektronske pošte. Izjemoma se lahko za dopisno sejo uporabijo tudi druga komunikacijska sredstva, ki omogočajo trajen zapis ali arhiviranje poslanih sporočil. Predlog sklica dopisne seje se skupaj z gradivom po elektronski pošti pošlje članom komisije. V sklicu se navede, kako in do kdaj lahko člani med dopisno sejo pošljejo svoja mnenja, stališča in pripombe. Rok za podajo mnenj, stališč, pripomb ali glasovanje ne sme biti krajši od enega dneva in ne daljši od treh dni. Sporočila, prejeta med dopisno sejo, se pošljejo vsem članom komisije. Predlagani sklepi, mnenja ali stališča so sprejeti, če je v roku, določenem v skladu s prejšnjim odstavkom, za njihov sprejem glasovala večina članov komisije. Če da posamezni član komisije v okviru roka za glasovanje več nasprotujočih si glasov, je za presojo njegove resnične volje odločilen zadnji glas, ki ga je oddal pred iztekom roka. O dopisni seji se napiše zapisnik. 13. člen pravilnika določa, da se o delu komisije vodi zapisnik, ki obsega najmanj: –datum in kraj seje; – imena in priimke navzočih in odsotnih članov komisije ter imena in priimke drugih navzočih; – sprejeti dnevni red; – podatke o delu na seji, kratko vsebino razprave in sprejete sklepe k posameznim točkam dnevnega reda. Vsak član ima pravico podati pisno ločeno mnenje, ki se priloži k zapisniku seje. Zapisnik sestavi uslužbenec, izjemoma ga lahko sestavi drug udeleženec seje. Če se seje udeležita dva ali več uslužbencev, se na začetku seje določi, kdo izmed njih piše zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi prisotni člani in uslužbenec. Zapisnik podpišejo lastnoročno ali z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
Kot izhaja iz posredovane dokumentacije in iz navedb organa v pojasnilu št. 090-30/2021/28 z dne 25. 11. 2021, se je v obravnavanem postopku uradna oseba organa, ki je vodila postopek za podelitev statusa društva v javnem interesu Društvu, z elektronskim sporočilo z dne 5. 5. 2021 (dok. št. 012-30/2020/26), obrnila na pristojno javno uslužbenko organa, ki je pristojna za administrativne zadeve strokovne komisije za knjigo. Iz navedenega sporočila izhaja, da posreduje vlogo Društva za podelitev statusa društva v javnem interesu in prosi, da jo komisija za knjigo na podlagi tretjega odstavka 5. člena Pravilnika obravnava. Pri čemer iz dopisa organa št. 090-30/2021/28 z dne 25. 11. 2021 izhaja, da je javna uslužbenka, ki je pristojna za administrativne zadeve strokovne komisije za knjigo, pojasnila, da strokovna komisija za knjigo v primeru podelitve statusa v javnem interesu zgolj izjemoma poda mnenja, načeloma takrat, ko se pristojni uslužbenec na podlagi kriterijev in meril sam ne more odločiti o zadevi. V nadaljevanju je javna uslužbenka, ki je pristojna za administrativne zadeve strokovne komisije za knjigo, dne 10. 5. 2021 vsem članom komisije posredovala prošnjo, da kot komisija podajo mnenje o vlogi. Navedeno elektronsko sporočilo je v spisu beleženo kot dokument št. 012-30/2020/27, dostop do tega dokumenta je bil prosilki že omogočen. Mnenje strokovne komisije o vlogi za podelitev statusa društva v javnem interesu Društvu je v spisu opredeljeno kot dokument št. 012-30/2020/28 z dne 21. 5. 2021 in je dostop do njega organ prosilki že omogočil. V spisu strokovne komisije za knjigo v delu, ki se nanaša na podajo mnenja o vlogi za podelitev statusa društva v javnem interesu Društvu, se nahaja poleg dokumenta št. 012-30/2020/36 z dne 21. 5. 2021, v katerem je javna uslužbenka za administrativne zadeve strokovne komisije za knjigo preposlala javni uslužbenki, ki je vodila postopek o podelitvi statusa, zadevno mnenje komisije, še sedem dokumentov (št. 012-30/2020/29 do št. 012-30/2020/35). Med navedenimi dokumenti, ki predstavljajo medsebojno korespondenco med člani komisije in javno uslužbenko, med drugim v zvezi s časovnico za podajo mnenja, se zapisnik o seji strokovne komisije za knjigo glede podaje mnenja o vlogi za podelitev statusa društva v javnem interesu Društvu, ne nahaja. Iz pojasnila javne uslužbenke, pristojne za administrativne zadeve strokovne komisije za knjigo, izhaja, da se zaradi epidemije komisije ne sestajajo fizično. Ker strokovna komisija mnenja ni posredovala do 17. 5. 2021, jih je javna uslužbenka pozvala k posredovanju mnenja (012-30/2020/33). Namestnica predsednika komisije ga. …. je končno in usklajeno mnenje posredovala 21. 5. 2021 (dokument št. 012-30/2020/28). Iz navedene dokumentacije izhaja, da v zvezi s podajo mnenja k vlogi za podelitev statusa društva v javnem interesu Društvu, strokovna komisija ni odločala na seji. Posredovano zaprosilo za mnenje s strani javne uslužbenke, pristojne za administrativne zadeve strokovne komisije za knjigo strokovni komisiji, ni mogoče šteti kot sklic seje, saj v njem ni naveden rok za podajo mnenj, stališč, pripomb ali glasovanje. Prav tako se o podaji mnenja ni vodil zapisnik.
IP ugotavlja, da je organ prvo točko zahteve, s katero je prosilka zahtevala dostop do zapisnika seje pristojne strokovne komisije pri Ministrstvu za kulturo, ki je obravnavala in odobrila status društva v javnem interesu na področju kulture prijavitelju Društvu za …., z izpodbijano odločbo pravilno zavrnil, saj kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, organ z zapisnikom seje strokovne komisije, ki je obravnavala in odobrila status društva v javnem interesu na področju kulture Društvu, ne razpolaga, kar pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja.
Prav tako se med dokumenti zadeve (od št. 012-30/2020/26 do št. 012-30/2020/36), ki se pri organu vodijo v zvezi s podajo mnenja strokovne komisije o vlogi za podelitev statusa društva v javnem interesu Društvu, ne vodijo dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v šesti točki svoje zahteve, kjer je navedla, da zahteva vse korespondence, navodila in komunikacijo med ministrom …..in sekretarji Ministrstva za kulturo ter komisijo v zvezi s postopkom obravnave vloge Društva ….. Nadalje iz pojasnila uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja organa izhaja način ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z obstojem zahtevanih dokumentov pri organu. Iz pojasnila izhaja, da je obstoj dokumentov preverjala pri pristojnih javnih uslužbencih Direktorata za ustvarjalnost, in sicer po elektronski poti preko elektronskih sporočil, kot tudi ustno po telefonu. IP je v ta namen vpogledal v predložene dokumente zadeve št. 090-30/2021, in sicer v dokumente št. 090-30/2021/2 do 6, 18 in 20, ki tako opravljene poizvedbe potrjujejo. Na podlagi tako opravljenih poizvedb je pristojna javna uslužbenka, ki je vodila upravni postopek podelitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture Društvu, na vpoged dostavila celotno spisovno dokumentacijo zadeve št. 0140-38/2021, iz katere je organ posredoval dokumente v zvezi z vlogo in dopolnitvijo vloge Društva. Javna uslužbenka, pristojna za strokovno komisijo za področje knjige, je na podlagi izvedenega povpraševanja, svoj odgovor in zahtevano dokumentacijo posredovala po elektronski pošti. V navedeno se je IP prepričal z vpogledom v dokumente št. 090-30/2021/8, št. 090-30/2021/11 in št. 090-30/2021/12. V odgovoru je javna uslužbenka, pristojna za strokovno komisijo za področje knjige, pojasnila (dok. št. 090-30/2021/8), da je v zvezi z delom strokovne komisije zgolj preposlala zaprosilo Službe za statusne zadeve strokovni komisij za področje knjige za podajo mnenja glede vloge Društva ter da je strokovna komisija v predmetni zadevi zgolj podala mnenje o dotični vlogi. Glede imenovanja članov komisije je posredovala sklepe o imenovanju ter napotilo na spletno stran ter pojasnila, da spisa nima. Odgovor je podala tudi vodja Sektorja za statusne zadeve, kar je razvidno iz dokumentov pod št. 090-30/2021/10 in št. 090-30/2021/20.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja in pregleda dokumentacije, ki jo je IP dodatno pridobil v zvezi z delom strokovne komisije za knjigo, in sicer popis zadeve št. 012-30/2020 in vsebino posameznih dokumentov zadeve št. 012-30/2020, IP ugotavlja, da v zvezi s 6. točko zahteve prosilke, v kateri je zahtevala vse korespondence, navodila in komunikacijo med ministrom … in sekretarji Ministrstva za kulturo ter komisijo v zvezi s postopkom obravnave vloge Društva …., organ z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja pri organu ne obstaja.
V zvezi s tretjo točko zahteve, v kateri je prosilka zahtevala vso dokumentacijo, ocene, ocenjevalne kriterije in ocenjevalne obrazce strokovne komisije Ministrstva za kulturo v zvezi z obravnavano vlogo prijavitelja Društvo … za pridobitev statusa, je organ z izpodbijano odločbo prosilki omogočil dostop do mnenja strokovne komisije o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu Društvu z dne 21. 5. 2021, v preostalem delu pa je njeno zahtevo zavrnil. Iz Pravilnika o strokovnih komisijah v 7. členu izhaja, da strokovne komisije opravljajo različne naloge: podajajo mnenja k podlagam za javne razpise, strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, podajajo mnenja in ocenjujejo vloge za pridobitev pravic, sodelujejo pri oblikovanju mnenja, predstavljajo svoje strokovno delo. V zvezi s podanim mnenjem komisije glede na dokumente zadeve št. 012-30/2020 niso nastali dokumenti, ki jih zahteva prosilka, in sicer ocene, ocenjevalni kriteriji in ocenjevalni obrazci. Niti v Pravilniku o strokovnih komisijah niti v Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa, ni podrobneje predpisano, na kakšen način komisija oblikuje mnenje ter da bi bilo treba izpolniti določene obrazce, kot je to bolj verjetno, ko komisija ocenjuje vloge. Iz Pravilnika o strokovnih komisijah v 9. členu izhaja le, da komisija dela in odloča na sejah. Prav tako iz pojasnila javne uslužbenke, ki je pristojna za administrativne zadeve strokovne komisije za knjigo, izhaja, da je v obravnavani zadevi strokovna komisija podala le mnenje. IP tako zaključuje, da dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke v tretji točki, ki se nanaša na ocene, ocenjevalne kriterije in ocenjevalne obrazce, pri organu ne obstajajo. Kot izhaja iz samega mnenja, je komisija v njem podala stališče, kateri kriteriji iz 3. člena Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa, so podani. IP tako zaključuje, da je pritožba prosilke, ki se nanaša na 1., 6. in v delu 3. točke (glede ocen, ocenjevalnih kriterijev in ocenjevalnih obrazcev) zahteve neutemeljena in je zato odločil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
V tretji točki zahteve je prosilka prav tako navedla, da zahteva vso dokumentacijo strokovne komisije Ministrstva za kulturo v zvezi z obravnavano vlogo prijavitelja Društvo … za pridobitev statusa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se v zadevi 012-30/2020, ki obsega dokumentacijo navedene strokovne komisije za knjigo v zvezi z obravnavano vlogo prijavitelja Društvo … za pridobitev statusa, nahajajo dokumenti od št. 26 do št. 36. Organ je prosilki s tem v zvezi omogočil dostop do dokumenta št. 27 z dne 10. 5. 2021, ki predstavlja prošnjo javne uslužbenke, pristojne za strokovno komisijo za področje knjige, strokovni komisij, in dokument št. 28, ki predstavlja mnenje strokovne komisije z dne 21. 5. 2021, v preostalem delu pa je zahtevo prosilke zavrnil, zato ker dokumenti ne obstajajo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se med dokumenti zadeve št. 012/30/2020 nahajajo dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilke, saj je ta zahtevala vso dokumentacijo strokovne komisije Ministrstva za kulturo v zvezi z obravnavano vlogo prijavitelja Društvo …. za pridobitev statusa, ki obsega dokumente št. zadeve 012-30/2020 od 26 do 36, organ pa je odločal in omogočil dostop le do dveh dokumentov, in sicer št. 012-30/2020/27 in št. 012-30/2020/28. Organ je tako v postopku na prvi stopnji napačno ugotovil dejansko stanje, in sicer da zahtevi prosilke v tretji točki zahteve ustreza le mnenje komisije, s preostalimi dokumenti pa da ne razpolaga. V zvezi s tem je IP odločil, kot izhaja iz prve točke izreka, svojo utemeljitev pa podal pod točko 3 obrazložitve te odločbe.
- Dokumentacija v zvezi z imenovanjem članov strokovne komisije za knjigo
V četrti točki svoje zahteve je prosilka zahtevala vse dokumente, povezane z imenovanjem razpisne komisije, vključno z dokazili o izpolnjevanju strokovnih pogojev članov komisije, v peti točki pa poimenski seznam in strokovne kompetence članov in članic strokovne komisije, ki je sprejela odločitev o podelitvi statusa društva v javnem interesu na področju kulture Društvu ….. Organ je o teh dveh delih zahteve z izpodbijano odločbo prosilki omogočil dostop do treh sklepov o imenovanju strokovne komisije za področje knjige (št. 012-30/2020/7 do 9, vsi z dne 14. 12. 2020) in jo napotil na spletno stran organa, kjer so objavljeni seznami članov in članic strokovnih komisij pri organu. V pritožbi prosilka vztraja, da zahtevana dokumentacija mora obstajati, saj jo predvideva Pravilnik o strokovnih komisijah. V nadaljevanju je IP preveril pravno podlago, ki ureja postopek imenovanja članov strokovnih komisij in se opredelil do dokumentacije, ki jo je na poziv dostavil organ.
Pravilnik o strokovnih komisijah v 5. in 6. členu natančneje opredeljuje postopek imenovanja, pogoje in dokumentacijo, ki pri imenovanju strokovne komisije nastane. V 5. členu je med drugim določeno, da člane komisije na podlagi povabila in po njihovem predhodnem soglasju s sklepom za štiri leta imenuje minister. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani. Minister izmed članov komisije imenuje predsednika in namestnika predsednika. Pri sestavi komisije se zasledujejo vsebinska strokovnost glede na področja oziroma vidike kulture, ki ga pokriva strokovna komisija, zastopanost obeh spolov ter, upoštevajoč dejanske možnosti, tudi primerna zastopanost celotnega ozemlja Republike Slovenije. V 6. členu pa Pravilnik določa, da je za člana komisije lahko imenovana oseba, ki izkazuje poznavanje stroke na področju dela komisije ter ima sposobnost pisnega izražanja vsebinskih utemeljitev ocen in mnenj, ki jih poda pri delu v komisiji. Kandidat za člana komisije izkazuje poznavanje stroke z ustrezno izobrazbo in svojim delovanjem v najmanj petih letih pred povabilom oziroma s strokovnim znanjem s področja kulture, na katero se nanaša delo posamezne komisije, sposobnost pisnega izražanja pa dokazuje z dotedanjimi pisnimi prispevki. Kandidatova strokovnost se presoja na podlagi življenjepisa, ki vsebuje bibliografijo in reference. Reference se lahko izkazujejo z izpisi iz zbirk podatkov nacionalnih agregatorjev, medijskimi zapisi, kritiškimi objavami, študijami, monografijami, dokazili o delovanju oziroma sodelovanju, delovnimi izkušnjami, izvedenimi projekti, izpisi iz mednarodnih specializiranih zbirk podatkov, izobrazbeno smerjo in drugimi relevantnimi dokazili za posamezno področje. Tretji odstavek 14. člena Pravilnika pa določa, da član komisije pred imenovanjem podpiše izjavo o preprečevanju nasprotja interesov ter o varstvu podatkov v skladu s predpisi.
Iz Pravilnika tako izhaja, da so člani k sodelovanju v strokovni komisiji povabljeni, pred svojim imenovanjem pa podajo soglasje. Čeprav so člani strokovnih komisij povabljeni in niso izbrani na primer na podlagi javnega razpisa, pa morajo izpolnjevati določene strokovne pogoje, in sicer člani strokovnih komisij poznavanje stroke izkazujejo z ustrezno izobrazbo in s svojim delovanjem petih let pred povabilom, oziroma s strokovnim znanjem s področja kulture, na katerem deluje komisija. S Pravilnikom je tudi določeno, da se izpolnjevanje pogoja strokovnosti presoja na podlagi kandidatovega življenjepisa, bibliografije in referenc. Prav tako so primeroma navedeni načini dokazovanja, tj. izpisov referenc. Pred imenovanjem pa morajo član komisije podpisati izjavo o preprečevanju nasprotja interesov ter o varstvu podatkov v skladu s predpisi.
Na poziv IP z dne 17. 11. 2021 je organ dne 25. 11. in dopolnjeno dne 2. 12. 2021 posredoval zadevo št. 012-30/2020, ki obsega dokumente strokovne komisije za knjigo za obdobje 2020-2024, med drugim dokumente v zvezi z njihovim imenovanjem. Iz popisa zadeve in dokumentov, ki se v njej nahajajo, IP ugotavlja, da so poleg treh sklepov o imenovanju članov strokovne komisije za knjigo, do katerih je organ prosilki omogočil dostop, v spisu tudi drugi dokumenti, ki se nanašajo na imenovanje članov strokovnih komisij. Med dokumenti zadeve se poleg treh sklepov o imenovanju, do katerih je prosilka že dobila dostop, nahajajo: - dokument, ki je poimenovan kot »povabilo in soglasje za članstvo v strokovni komisij«, ki obsega obrazec o podatkih za člana, kratek življenjepis in izjavo v zvezi z zavarovalnim statusom, za vsakega od treh članov, - odgovor vsakega od treh kandidatov na prej navedeni dokument, - sklep o imenovanju predsednika in namestnika strokovne komisije za področje knjige ter - izjava o preprečevanju nasprotja interesov ter o varstvu podatkov v skladu s predpisi vsakega od treh članov.
Po mnenju IP je treba zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na »dokumente povezane z imenovanjem članov strokovne komisije«, razumeti ne zgolj v smislu sklepov o imenovanju posameznega člana strokovne komisije, ampak v smislu pravilnika, ki v 5., 6. in 14. členu določa dokumentacijo, ki v zvezi z imenovanjem članov strokovne komisije nastane. Med to dokumentacijo sodijo tako dokumenti v zvezi s povabilom in podanim soglasjem članov za članstvo v strokovni komisiji ter komunikacija s tem v zvezi, vsi sklepi o imenovanju, tudi sklep o imenovanju predsednika in namestnika strokovne komisije ter podpisane izjave o preprečevanju nasprotja interesov ter o varstvu podatkov. V delu zahteve prosilke iz 5. točke, ki se nanaša na dokumente o strokovnih kompetencah članov strokovne komisije, IP ugotavlja, da organ posebnih dokumentov v zvezi s strokovnimi kompetencami članov strokovne komisije nima, so pa strokovne kompetence razvidne iz življenjepisov članov strokovne komisije, ki so del dokumentacije v zvezi z imenovanjem članov strokovne komisije.
IP tako ugotavlja, da je bilo v zvezi z obstojem dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala v 4. in 5. točki svoje zahteve, in sicer glede vseh dokumentov, povezanih z imenovanjem razpisne komisije, vključno z dokazili o izpolnjevanju strokovnih pogojev članov komisije, ter v peti točki zahtevanih strokovnih kompetenc članov in članic strokovne komisije, dejansko stanje napačno ugotovljeno, saj je organ prosilki omogočil dostop le do treh sklepov o imenovanju članov strokovne komisije, v preostalem delu pa je ugotovil, da z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, ne razpolaga. V zvezi s tem je IP odločil, kot izhaja iz prve točke izreka, svojo utemeljitev pa podal pod točko 3 obrazložitve te odločbe.
- Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Ker je organ v izpodbijani odločbi zahtevo prosilke, v delu 3., 4. in 5. točke zahteve zavrnil že iz razloga, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, se ni spuščal v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji napačno ugotovil dejansko stanje, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v delu 3., 4. in 5. točke izreka odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
Vrnitev zadeve v ponovni postopek IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, posledično organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Poleg navedenega se organ ni spustil v vsebinsko obravnavo sklopov dokumentov in se ni opredelil do zahtevanih informacij, pri čemer mu je ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje. V zvezi z dokumenti, ki se nanašajo na imenovanje članov strokovne komisije, še posebej na del zahteve, ki se nanaša na dokumente o izkazovanju strokovnih referenc, je organ najbolje podkovan, da presodi, kateri podatki iz dokumenta »Kratek življenjepis«, jih izkazujejo.
V ponovljenem postopku je organ dolžan določno navesti, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, pri čemer mora izhajati iz ugotovljenega dejanskega stanja tega pritožbenega postopka in glede obstoja dokumentov slediti tej odločbi. Pri dostopu mora presoditi, ali obstojijo izjeme, ki jih določata 5.a in 6. člen ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ je dolžan presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).
Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba delno utemeljena. IP je pritožbo, v delu, ki se nanaša na dokumente, ki jih je prosilka z izpodbijano odločbo že prejela in v delu, ki se nanaša na dokumente, za katere je bilo tudi v pritožbenem postopku ugotovljeno, da organ z njimi ne razpolaga, zavrnil. V delu pritožbe, ki pa se nanaša na 3., 4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP IP delno odpravil odločbo organa prve stopnje in mu v tem delu vrnil zadevo v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Zoper preostali del odločbe pa ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Zaradi boljšega razumevanja te odločbe je inumeracijo zahteve dodal IP.