prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Organ je z odločbo delno zavrnil prosilki dostop do zahtevanih dokumentov, in sicer iz razloga, da s posameznimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. S sklepom pa je zavrgel zahtevo prosilke za dostop do zahtevanega sklepa, saj prosilka z njim že razpolaga, zato nima več pravovarstvenega interesa. IP je v pritožbenem postopku sledil navedbam organa ter pritožbo prosilke zavrnil v celoti.

ODLOČBA:

Številka: 090-343/2021/10

Datum: 9. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 - ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 19. 10. 2021, zoper odločbo in sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2021-381 z dne 27. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilke z dne 19. 10. 2021 zoper odločbo in sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-1/2021-381 z dne 27. 9. 2021, se zavrne.

2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali. 

Obrazložitev:

Prosilka je z zahtevo z dne 28. 8. 2021 zahtevala fotokopije naslednjih dokumentov:

• test interesa javnosti, ki je organu nalagal predmetni najem izvedenca;
• pravno osnovo, ki je organu nalagala najem izvedenca Zavoda za gradbeništvo Slovenije (v nadaljevanju: ZAG);
• naročilnico s spremno dokumentacijo razlogov/razlage, čemu najema organ tega izvedenca ZAG;
• pogodbo o plačilu izvedenstva ZAG;
• dokazilo o plačilu izvedenstva;
• vso preostalo, prosilki neznano tozadevno korespondenco o predmetnem najemu predmetnega izvedenstva ZAG.

Zahtevo je utemeljila »v kontekstu« nezakonite porabe proračunskih sredstev, ko je organ:

• zaradi de facto nezakonite porušitve … nezakonito porabil zaokroženo vsaj 20.000 evrov davkoplačevalskega denarja za plačilo stroškov predmetne nezakonite po/rušitve;
• za neuspeli poskus izničenja tozadevno pravnomočne odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 16. 9. 2011 najel »strokovnjaka«, ki je za dodatno nezakonito porabljenih 2000 evrov + DDV davkoplačevalskih sredstev izdelal želeno/plačano strokovno mnenje;
• najel izvedenca ZSG, ki je izdelal Mnenje št. št. M 1168/12-650-1 z dne 14. 12. 2012.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo in sklepom št. 090-1/2021-381 z dne 27. 9. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba in sklep), s katerima je prosilkini zahtevi ugodil delno. Organ je dostop do zahtevanih dokumentov o testu interesa javnosti, ki je organu nalagal predmetni najem izvedenca, in korespondenco o predmetnem najemu predmetnega izvedenstva ZAG, zavrnil, ker s takimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Pojasnil je, da je uradna oseba v uradni evidenci za beleženje dokumentarnega gradiva (INSPIS) preverila, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, pri čemer si je pomagala z naslednjimi iskalnimi kriteriji kot so »iskanje dokumentov«, »vsi dokumenti«, »vsi uslužbenci«, »vse enote«, »Gradbena inšpekcija«, ter kratka vsebina: »test javnega interesa« in »izvedenec ZAG«. Zadetkov ni bilo. Ker torej organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je moral zahtevo prosilke zavrniti, skladno z določbo 4. členom ZDIJZ, saj manjka eden izmed pogojev, to je razpolaganje z informacijo. Zahtevi prosilke po posredovanju fotokopij predloga za izdajo naročilnice št. 430-1/2012-149 z dne 24. 9. 2012, naročilnice št. N2434-12-0113 z dne 24. 9. 2012 in odredbe za plačilo št. 2434-13-00460-0001 pa je organ ugodil. Ob tem je pojasnil, da ni sklenil pogodbe o plačilu izvedenstva, ampak je izdal naročilnico. Zahtevo za dostop do pravne osnove, ki je organu nalagala najem izvedenca ZAG, pa je organ zavrgel. Ugotovil je namreč, da predstavlja pravno osnovo, ki je organu nalagala najem izvedenca ZAG, sklep za izvedenca v postopku, št. 356-02-72/2004-1743 z dne 13. 11. 2012, ki ga je izdal gradbeni inšpektor v inšpekcijskem postopku, v katerem je prosilka inšpekcijska zavezanka. Sklep je bil torej prosilki že vročen po odvetnici in z njim že razpolaga, zato nima več pravovarstvenega interesa in je treba njeno zahtevo zavreči, v skladu z določbo 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.

Prosilka je zoper odločbo in sklep organa vložila pritožbo z dne 19. 10. 2021, ker meni, da ima v Republiki Sloveniji vsakdo pravico govora, v kateri lahko izkaže vso ogorčenje v odnosu na obseg/velikost prizadejane krivice, še posebej, če je ta pravica uradno deklarirana kot nekaj, »kar je v pravni državi povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja«, kot je zapisalo in/oziroma podpisalo v točki 17 dokončne pravnomočne enoznačne sodbe Vrhovnega sodišča št. II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019 pet vrhovnih sodnikov, vse tako, da tisti, ki se mu je prizadejana tovrstna krivica, »ki je v pravni državi povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja«, lahko v posledici časovne kategorije na predhodno storjeno/izvršeno tozadevno krivico – komunicira na način, »ki je v pravni državi povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja« (op.a. saj smo po Ustavi Republike Slovenije »vsi enaki pred zakonom«) tudi tako, da prezira vse tiste, ki so sodelovali pri tovrstni prizadejani krivici, ki je v pravni državi povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja«. Po tistem, ko je po njenem mnenju evidentno pristranski organ zavrnil dostop do informacij javnega značaja po vsebini …, je sama vložila identično zahtevo. Po njenem mnenju izpodbijana odločba izkazuje materialno dejstvo, da se je predmetni postopek nezakonite porabe proračunskih sredstev v višini 3,600 evrov »zgodil« brez predhodne strokovne/vodstvene odločitve, ki bi v kontekstu testa javnega interesa in/oziroma na kontekstu pravne osnove nalagala tovrstno porabo proračunskih sredstev. Od IP tako pričakuje, da bo skozi postopek pritožbe preveril, proučil in ne/posredno uradno zaključil, ali nestrokovna zanikrnost organa resnično dosega elemente kriminalne anarhične porabe proračunskih sredstev. V pritožbi je postavila tudi določena retorična vprašanja in izpostavila svoje mnenje o delu organa.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe in sklepa ni nadomestil z novo oziroma novim ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2021/420 z dne 2. 11. 2021, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil fotokopije zahteve prosilke, izpodbijane odločbe in sklepa z vročilnico, predloga za izdajo naročilnice št. 430-1/2012-149 z dne 24. 9. 2021, naročilnice št. N2434-12-0113 z dne 24. 9. 2021, odredbe za plačilo št. 2434-13-00460-0001, sklepa za izvedenca v postopku št. 356-02-72/2004-1743 z dne 13. 11. 2012 ter zaslonske slike iskanja dokumentov v bazi podatkov. IP pa je pridobil tudi kopijo vročilnice sklepa izvedenca v postopku št. 356-02-72/2004-1743 z dne 13. 11. 2012 pooblaščenki prosilke.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma ugotavlja, da se prosilka v svojih pritožbenih navedbah v ničemer ne opredeljuje do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njene zahteve in posledično odločanja organa. IP je tako štel, da se njena pritožba nanaša na odločitev organa, s katero je organ prosilki dostop do posameznih zahtevanih dokumentov zavrnil oziroma zavrgel.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so pri vseh zahtevanih dokumentih izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja oziroma ali je pravilna odločitev organa, s katero je prosilki zavrgel dostop do zahtevane pravne osnove, ki je organu nalagala najem izvedenca ZAG.

IP najprej poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Povedano drugače, navedbe prosilke, zakaj je vložila predmetno zahtevo, so v obravnavanem primeru irelevantne. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Povedano drugače, IP se ni pristojen spuščati v odločitve organa, ki se nanašajo na izvajanje nadzora nad spoštovanjem in izvrševanjem predpisov s področja urejanja prostora in naselij, graditve objektov in izvedbe gradbenih konstrukcij, izpolnjevanja bistvenih zahtev za objekte ter druge njegove odločitve v okviru izvajanja nalog oziroma pristojnosti, ki se ne nanašajo na dostop do informacij javnega značaja.

Kot že navedeno, je v obravnavanem primeru med drugim sporno, ali so pri vseh zahtevanih dokumentih izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

Upoštevaje navedeno in navedbe organa IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da organ z zahtevanim testom interesa javnosti, ki je organu nalagal predmetni najem izvedenca, in morebitno korespondenco o predmetnem najemu izvedenstva ZAG, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da pri teh zahtevanih dokumentih pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni. IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa in posredovano dokumentacijo dvomil. Organ je IP posredoval izpisa iskanja dokumentov, ki kažeta na to, da z iskalnimi pojmi, ki jih je organ navedel v izpodbijani odločbi, v sistemu organa ni bilo zadetkov. IP pa sledi organu v teh navedbah tudi zato, ker je organ del zahtevane dokumentacije prosilki posredoval, in zato, ker ni najti pravne podlage, ki bi organu nalagala, da opravi test interesa javnosti za tovrstne zadeve. Ne gre namreč za enako postopanje in predpise kot v postopkih po ZDIJZ, kjer je predviden in predpisan test interesa javnosti. Poleg tega pa že iz samega sklepa za izvedenca v postopku, št. 356-02-72/2004-1743 z dne 13. 11. 2012, ki ga je izdal gradbeni inšpektor v inšpekcijskem postopku št. 356-02-72/2004, izhajajo razlogi in podlage za izdajo predmetnega sklepa, zato tudi iz tega vidika ni videti razlogov, da bi bila potrebna v zvezi s tem kakršnakoli druga korespondenca. Iz sklepa tako izhaja, citirano:« Za izpolnitev navedb v predmetnem zapisniku z dne 12/10/2012 za izdelavo statističnega izračuna in projekta zaščite in varovanja gradbene jame, je po navodilu pritožnega organa v odločbi št. 0612-160/2011-137 z dne 13/03/2012, v nadaljevanju izvršilnega postopka izdan ta sklep za izvedenca v postopku za nadaljevanje upravne izvršbe.«.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP zato, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki.

Pravovarstveni interes prosilke v obravnavanem primeru

Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka.

V obravnavni zadevi je nesporno, da prosilka s pravno osnovo, ki je organu nalagala najem izvedenca ZAG, že razpolaga, saj ga je prejela preko svojega pooblaščenca, odvetniške pisarne …, kot inšpekcijska zavezanka-stranka v inšpekcijskem postopku št. 356-02-72/2004. Da prosilka že razpolaga s sklepom za izvedenca v postopku, št. 356-02-72/2004-1743 z dne 13. 11. 2012, ki ga je izdal gradbeni inšpektor v inšpekcijskem postopku, v katerem je bila prosilka inšpekcijska zavezanka, izhaja iz same izpodbijane odločbe, pa tudi posredovane dokumentacije oziroma predmetnega sklepa (pri odredbi o vročanju) ter fotokopije vročilnice tega sklepa pooblaščenki prosilke. Poleg tega IP ugotavlja, da prosilka navedb organa v zvezi z vročenim sklepom v pritožbi niti ni zanikala. Povedano drugače, nesporno dejstvo je, da je prosilka predmetni sklep prejela in je torej z njim v času vložitve zahteve in pritožbe že razpolagala. To pomeni, da je prosilka v času vložitve pritožbe že razpolagala s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanega sklepa svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021.

Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče, npr. v sklepu št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. Podobno izhaja iz sklepa Upravnega sodišča, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje Vlade že razpolaga, kar po mnenju sodišča pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ, in si torej tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Sodišče je tako ugotovilo, da tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči.

Upoštevajoč zgoraj navedene ugotovitve in razloge IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilka v predmetni zadevi nima več pravovarstvenega interesa, ker je predmetni sklep, ki ga je zahtevala kot informacije javnega značaja, že prejela in z njim že razpolaga. Pri tem ni pomembno, na kakšni pravni podlagi je prosilka predmetni sklep prejela. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva. Ta namen je bil dosežen s tem, ko je prosilka prejela sklep za izvedenca v postopku, št. 356-02-72/2004-1743 z dne 13. 11. 2012, pa čeprav na drugi pravni podlagi in celo v večjem obsegu, do katerega bi bila verjetno upravičena ob upoštevanju izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ.

Sklepno

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato jo je zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer po prvem odstavku 248. člena ZUP.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.