prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je zahteva prosilca resnično žaljiva in nespoštljiva ter kot taka šikanozna, zato je pritrdil odločitvi organa in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.  

ODLOČBA:

Številka: 090-341/2021/2

Datum: 6. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 17. 10. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-1/2021-389 z dne 7. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 17. 10. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-389 z dne 7. 10. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 9. 9. 2021 na organ naslovil sledeči dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja:

1. 1. zahteva: »Na temelju materialnega dejstva, da sem pred časom uradno zapisal, da v kontekstu mrežnega pristopa preverjam resnicoljubnost IRSOPa, podrejeno državnega odvetništva, sem prišel do uradne potrditve, da mi tako IRSOP kot državno odvetništvo prikrivata!!! (op.a. za uveljavljanje mojega pravnega interesa zelo!!! pomembno!) uradno dokumentacijo, ki izkazuje/potrjuje vso zavrženo brutalnost oblastno udbaško fašističnega delovanja deležnikov predmetne nezakonite porušitve sinovega vseljenega doma na …. v središču Ljubljane…., vse po tistem, ko je MOP RS z odločbo z dne 16. 9. 2011 uradno potrdilo nezakonitost predmetne po/rušitve in so oblastni izrodki IRSOPa (,…) poskušali vse, da bi predmetno zakonito in pravno pravilno (op.a. tako DO RS v lastnih uradnih pravnih mnenjih z dne 7. 10. 2011 in dne 17. 10. 2011 - pa vse do pravnomočne sodbe VS RS opr. št. II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2021) odločbo MOP RS z dne 16. 9. 2011 na kakršenkoli že način odpravili – če ne gre drugače tudi na nezakoniti!!! način!!!, pri čemer so aktivirali celo maloumnega udbaškega »pravnika« …, ki jim je za ušivih zaokroženo 2.500€ spisal naročeno! srkpucalo od »pravnega« mnenja na nivoju »pravnega« debila, kateremu bi se še krave režale, če bi znale brati…Predmetni odločbi IRSOP št. 090-1/2021-340 z dne 3. 8. 2021 (op.a. v situaciji, ko mi je lRSOP/…. v nasprotju z ZDIJZ prvotno zavrnila pridobitev želenih fco uradnih listin in je v pritožbenem postopku IP z odločbo odredil, da mi je IRSOP/…. v skladu z ZDIJZ dolžna posredovati predmetne fco uradnih Iistin….) je PRVIČ!!! priložena tudi fco uradne listine, ki jo maloumno notorično lažnivi takratni direktor gradbene inšpekcije …. (op.a. oblastni arbitrarni naročnik! Predmetne nezakonite porušitve…) dne 17. 10. 2011 ob 19:59 posredoval po elektronski pošti državni pravobranilki/odvetnici ….. Do sedaj mi je bila ta uradna listina prikrivana, kljub uradnemu dejstvu, da sem na DO RS osebno vpogledal v predmetni spis zadeve, kljub uradnemu dejstvu, da sem večkrat vpogledal v spis zadeve na naslovu IRSOP, kljub uradnemu dejstvu, da sem oba naslovnika predhodno uradno zaprosil za pridobitev vse tozadevne korespondence... Glede na zapisana uradna dejstva vas v kontekstu IJZ uradno pozivam, da me opremite z vso tozadevno ne/uradno korespondenco med IRSOPom in državnim pravobranilstvom/odvetništvom v letu 2011 in letu 2012!«.
2. zahteva: »Predmetni odločbi IRSOP št. 090-1/2021-340 z dne 3. 8. 2021 (op.a. v situaciji, ko mi je IRSOP/…. v nasprotju z ZDIJZ prvotno zavrnila pridobitev želenih fco uradnih listin in je v pritožbenem postopku IP z odločbo odredil, da mi je iRSOP/…/v skladu z ZDIJZ dolžna posredovati predmetne fco uradnih listin), je PRVIČ!!! priložena tudi fco uradne listine, ki jo je maloumno notorično lažnivi takratni direktor gradbene inšpekcije …. (op.a. oblastni arbitrarni naročnik! predmetne nezakonite porušitve) dne 17. 10. 2011 ob 19:59 posredoval po elektronski pošti državni pravobranilki/odvetnici …. Do sedaj mi je bila ta uradna listina prikrivana, kljub uradnemu dejstvu, da sem na DO RS osebno vpogledal v predmetni spis zadeve, kljub uradnemu dejstvu, da sem večkrat vpogledal v spis zadeve na naslovu IRSOP, kljub uradnemu dejstvu, da sem oba naslovnika predhodno uradno zaprosil za pridobitev vse tozadevne korespondence. Glede na zapisana uradna dejstva vas v kontekstu IJZ uradno pozivam, da me opremite s fco uradne listine/predmetnega elektronskega dokumenta iz katere bo razviden žig predmetne odposlane pošte z dne 17. 10. 2011 ob 19:59 to je uradna zabeležba odposlane pošte (op.a. zadeva št. 'tainta', zaporedna številka odposlanega dokumenta, morebitna opomba in podobno.).«.

O zahtevah prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-1/2021-389 z dne 7. 10. 2021, s katero je zahtevi zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je uradna oseba ob pregledu vlog ugotovila, da je vsebina šikanoznega značaja, ker prosilec v njej žali uradne osebe (uslužbence in bivše uslužbence IRSOP ter profesorja Pravne fakultete v Ljubljani). V prvi zahtevi so žalitve v naslednjih navedbah: »...ki izkazuje/potrjuje vso zavržno brutalnost oblastno udbaško fašističnega delovanja deležnikov predmetne nezakonite porušitve sinovega vseljenega doma...«, »«...so oblastni izrodki IRSOPa (...)...«, »...so aktivirali celo maloumnega udbaškega 'pravnika' …., ki jim je za ušivih zaokroženo 2.500 € spisal naročeno! skropucalo od 'pravnega' mnenja na nivoju 'pravnega' debila, kateremu bi se še krave režale, če bi znale brati...« in »...maloumno notorično lažnivi takratni direktor gradbene inšpekcije...«. V drugi zahtevi je žalitev v navedbi: »...maloumno notorično lažnivi takratni direktor gradbene inšpekcije...«. Poleg tega so imena in priimki javnih uslužbencev namenoma napisani z malo začetnico (….), kar kaže na zaničljiv odnos prosilca do teh oseb. Glede na navedeno se prosilcu zavrne dostop do zahtevanih informacij, skladno s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu lahko izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017). Presoja šikanoznosti za zavrnitev zahteve pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi, upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardi izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem upravnem postopku. Nihče, tudi javni uslužbenec, ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave (tako tudi IP v svoji odločbi št. 090-32/2021/2 z dne 4. 3. 2021).

Zoper odločbo organa je prosilec dne 17. 10. 2021 vložil pritožbo, v kateri navaja naslednje: »V prerekani odločbi nekje v udbaški preteklosti zaostala udbaška častilka partizanskih klavcev pristranska lažniva kognitivno prikrajšana intelektualno podhranjena jugonostalgična … v njej lastni necivilizacijski primitivnosti trdi, da sta moji vlogi z dne 9. 9. 2021 šikanozni in jih nonšalantno zavrača, kljub dejstvu, da 100 % odražata/navajata materialno Resnico, ki jo je z lahkoto lahko uradno preveriti! Tudi prav! To je taista necivilizacijsko primitivna ….., ki je v letu 2011 z menoj licemerno prijazno komunicirala, za mojim hrbtom pa spisala njen lastno maloumno skrpucalo z delavnim naslovom »Dlaka v jajcu« (dokaz v prvi priponki), ob tem pa proaktivno sodelovala (dokaza drugi v priponki) z udbaškim delom policije v pripravi udbaškega konstrukta 42-stranske kretenske ovadbe zoper mene in ženo, ki so jo maloumni izrodki IRSOPa v sodelovanju s fašistično tožilsko udbašico …. pripravili v zaščito idiotkretenskemu izrodku …., ki je po arbitrarnem! naročilu notorično maloumno lažnivega udbaša …. de-facto! nezakonito! porušil sinov vseljen dom… (op.a. udbaške prasice/prasci - da jim v mukah pocrka vse kar imajo radi, tako kot posledično zaradi njihovega fašistično udbaškega kriminalnega zločinstva 'crkuje' moj psihično ubiti sin…)… In dandanes, po enajstih letih nepopisljive kalvarije družine …., bo zanikrna oblastna prasica v njej lastni do premice zoženi percepciji zlorabljala oblastno funkcijo za izražanje OSEBNEGA stališča, ki nima stične točke z realnim Svetom – kot takšnim, kakršen je! Dokumentirano materialno dejstvo je, da je necivilizacijsko primitivna …. EDINA!!! od nepregledne množice oblastnih uradnikov, ki s šikanoznostjo problematizira uradno! materialno Resnico, katera korektno in konkretno poimenuje izvršena fašistično udbaška kriminalno zločinska dejanja (op.a. necivilizacijsko primitivna …. problematizira moje v reakciji poimenovanje za v akciji izvršena fašistično udbaška kriminalna zločinska dejanja - mrš, zanikrni gnoj udbaški, ki v kategoriji Časa ne loči niti akcije in posledične reakcije; niti ne loči med v akciji IZVRŠENIMI!!! fašistično udbaškimi kriminalno zločinskimi dejanji in posledično mojim korektnim in konkretnim POIMENOVANJEM!!! taistih v predhodni akciji IZVRŠENIH!!! fašistično udbaško kriminalno zločinskimi dejanji…Tozadevno imamo pred seboj dve popolnoma neprimerljivi kategoriji, na eni strani so v akciji izvršena zločinska dejanja, na drugi strani so v reakciji zgolj poimenovana v predhodni akciji izvršena zločinska dejanja!!!«.

IP je dne 2. 11. 2021 prejel dopis organa št. 090-1/2021-417 z dne 2. 11. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil dve prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 9. 9. 2021, kot šikanozni. V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da se kot šikanozni zavrne prosilčevi zahtevi z dne 9. 9. 2021, ki kot taki predstavljata zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa 5. odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Na tem mestu IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali če je očitno, da so zahteva/zahteve šikanoznega značaja. Organ je z izpodbijano odločbo predmetni zahtevi zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja s osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa sta presojani zahtevi prosilca šikanozni, ker sta žaljivi. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009) izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino obeh predmetnih prosilčevih zahtev, IP ugotavlja, da ti resnično vsebujeta številne navedbe, ki so žaljive in nespoštljive. Tako prosilec npr. v prvi zahtevi navaja sledeče: »...ki izkazuje/potrjuje vso zavržno brutalnost oblastno udbaško fašističnega delovanja deležnikov predmetne nezakonite porušitve sinovega vseljenega doma...«, »«...so oblastni izrodki IRSOPa (...)...«, »...so aktivirali celo maloumnega udbaškega 'pravnika' …., ki jim je za ušivih zaokroženo 2.500 € spisal naročeno! skropucalo od 'pravnega' mnenja na nivoju 'pravnega' debila, kateremu bi se še krave režale, če bi znale brati...« in »...maloumno notorično lažnivi takratni direktor gradbene inšpekcije...«. V drugi zahtevi je žalitev v navedbi: »...maloumno notorično lažnivi takratni direktor gradbene inšpekcije...«. Intenzivnost navedenih žaljivk je še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka. Žaljive in nespoštljive opazke prosilec navaja tudi v sami pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. določenih uradnih oseb izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita. Predmetni prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja sta šikanozni, zato je organ ravnal pravilno, ko ju je zavrnil, ne da bi se spustil v njuno obravnavo po vsebini.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-1/2021-389 z dne 7. 10. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka