prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je želel prejeti vse informacije javnega značaja, nastale v letih 2020 in 2021, v povezavi z IRSŠŠ. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja. V pritožbenem postopku je IP obstoj izjeme potrdil, pri čemer organu ni sledil v celoti, saj izjeme ni bilo moč potrditi za popis spisa. IP je namreč ugotovil, da popis spisa vsebuje gola dejstva o zaporedni številki, nazivu in datumu dokumenta, datumu njegovega prejema, pošiljatelju oz. naslovniku, številki prispelega dokumenta in številu prilog. Ker namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oziroma faktičnih podatkov o delu organov, je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-340/2021/10

Datum: 25. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 13. 10. 2021, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. DODV-1 VSRU-80/2021-10 z dne 11. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 13. 10. 2021 se v delu, ki se nanaša na popis spisa, št. U-A26-2454/2021, ugodi in se odločba Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-1 VSRU-80/2021-10 z dne 11. 10. 2021, v tem delu odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati popis spisa, št. U-A26-2454/2021, pri čemer mora v rubriki »pošiljatelj/naslovnik«, pod zaporednimi številkami 1, 2, 3, 5, 6, 7 in 8, prekriti ime in priimek fizične osebe.

2. Pritožba se v delu, ki se nanaša na preostale dokumente iz spisa, št. U-A26-2454/2021, ter osebne podatke, ki jih je treba prekriti skladno s 1. točko izreka te odločbe, zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 2. 9. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Od organa je želel prejeti vse informacije javnega značaja, ki jih je v letih 2020 in 2021 organ ustvaril sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih organov ali oseb v povezavi z Inšpektoratom RS za šolstvo in šport (IRSŠŠ). Zaprosil je tudi za posredovanje popisov vseh spisov zadev, povezanih z IRSŠŠ iz navedenega obdobja, morebitne spremne dopise, poštne povratnice ipd. Zahtevano dokumentacijo je želel prejeti v elektronski obliki na e-naslov.

Organ je po pozivu IP zaradi molka izdal odločbo, št. DODV-1 VSRU-80/2021-10 z dne 11. 10. 2021, s katero je zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjem iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po vpogledu v informacijski sistem »Vpisniki« je organ ugotovil, da se zahteva nanaša na posamezne dokumente s prilogami v štirih spisih Državnega odvetništva, št. N-A059-6153/2016, P-E005-140/2020, U-A026-2454/2021 in Razno-H003-48/2020. Po ugotovitvah organa zahtevani dokumenti vsebujejo vrsto osebnih podatkov fizičnih oseb, kot so npr. ime in priimek, naslov prebivališča ipd. ter vrsto občutljivih podatkov in dokumentov. Prav tako zahtevani dokumenti vsebujejo veliko naveznih okoliščin, npr. podrobnejši opis dogodkov ipd., iz katerih je mogoče določiti osebo. Vse to pa se prepleta skozi celotno vsebino zahtevane dokumentacije, zato je dostop zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Poleg tega je organ ugotovil, da gre v konkretnem primeru za dokumente, ki predstavljajo in sodijo v okvir zastopanja v posameznih postopkih. V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) organ zastopa državo in državne organe pred sodišči v Republiki Sloveniji. Državno odvetništvo v okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. Zahtevana dokumentacija tako sodi na področje notranjega delovanja organa, pri čemer bi njeno razkritje povzročilo motnje, saj z razkritjem pogajalskih stališč in izhodišč zastopnika in zastopanega v posameznem postopku ne bi več mogel učinkovito zastopati interesov Republike Slovenije v sodnih postopkih. Zahtevani dokumenti izpolnjujejo prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, saj gre za dokumente, ki so namenjeni interni komunikaciji, torej korespondenci, ki je namenjena pripravi odločitev organa. Glede izpolnjevanja drugega kriterija je organ izvedel škodni test in ocenil, da bi prost dostop do informacij iz posameznega postopka, iz katerih so razvidni razmišljanje, stališča in interesi organa, onemogočalo učinkovito varstvo interesov države, kar bi lahko škodovalo delovanju organa. Že sam naziv postopka pove, da gre za predhodni postopek, ki se lahko »nadaljuje« v sodnem postopku. Zaradi vodenja postopka oz. zastopanja državnega organa v postopku pred sodiščem pa se vselej  vzpostavi razmerje med dvema organoma, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom ZDOdv (načelo medsebojnega zaupanja). Če je zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja dokumentov), obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki jih je organ pridobil ali ustvaril za namene posameznega postopka, dostopni na podlagi ZDIJZ, zaradi česar lahko pride do situacije, ko je tudi samo zaupanje oteženo ali celo onemogočeno. Stališča državnih organov so bila torej pripravljena za potrebe konkretnega postopka in ne kot stališča namenjena javnosti na splošno, zato je dostop zavrnil zaradi notranjega delovanja organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prav tako je ocenil, da delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ni moč izvesti.

Prosilec je 13. 10. 2021 zoper odločbo organa, št. DODV-1 VSRU-80/2021-10 z dne 11. 10. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, saj se ni strinjal s stališčem organa, da pri zahtevani dokumentaciji ni možno izvesti delnega dostopa in da bi njeno posredovanje povzročilo motnje pri delovanju organa. Pritožbeni organ je zaprosil tudi, da preveri, ali se varovani podatki in navezne okoliščine res tako prepletajo, da delni dostop ni mogoč. Prav tako je zaprosil za preverbo, ali bi razkritje zahtevanih dokumentov res organu povzročilo škodo. Izrazil je dvom v navedbe organa, da iz vseh zahtevanih informacij izhaja, da bo v zvezi z njimi uveden sodni postopek in bodo uporabljene v njem in je menil, da se zahtevane informacije javnega značaja nanašajo na postopke, ki so bodisi že zaključeni, bodisi se ne bodo nadaljevali oz. ne bodo v nadaljnji uporabi na tak način, da bi njihovo razkritje lahko organu oz. postopku povzročilo škodo. Pri takem postopanju organa bi bilo namreč nemogoče od njega pridobiti informacije javnega značaja, saj ta prosilcu vedno lahko reče, da bi njihovo posredovanje lahko ogrozilo morebitno nadaljevanje postopka.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. DODV-1 VSRU-80/2021-13 z dne 28. 10. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je poleg izpodbijane odločbe in zahteve prosilca priložil še:

• dopis, št. N-A059-6153/2016-75-EM z dne 8. 10. 2021,
• dopis, št. P-E005-140/2020-2-T z dne 3. 2. 2020,
• dopis, št. 700-5/2020/2 z dne 6. 2. 2020 (zveza dopis, št. P-E005-140/2020-2-T z dne 3. 2. 2020)
• dopis, št. P-E005-140/2020-9-Ma z dne 13. 2. 2020,
• dopis, št. P-E005-140/2020-12-S z dne 8. 5. 2020,
• e-dopis z dne 20. 5. 2020 (zveza dopis, št. P-E005-140/2020-12-S z dne 8. 5. 2020),
• dopis, št. P-E005-140/2020-15-PK z dne 5. 10. 2020,
• dopis, št. 069-20/2020/5 z dne 6. 9. 2021 (zveza zadeva, št. U-A26-2454/2021 z dne 1. 9. 2021),
• dopis, št. R-H03-48/2020-SP z dne 6. 3. 2020.

V zvezi z dokumentacijo, ki jo je organ posredoval ob odstopu pritožbe, je IP za razjasnitev dejanskega stanja z organom opravil razgovor (uradni zaznamek, št. 090-340/2021/7 z dne 18. 2. 2022). Na vprašanje, če gre pri priloženih dokumentih ob odstopu pritožbe za predmet zahteve, je organ odgovoril, da vsebin ni pregledoval, da pa obstaja možnost, da niso v zvezi z navedenim inšpektoratom, saj je glede na formulacijo zahteve zelo težko identificiral obseg zahtevanih dokumentov.

IP je 22. 2. 2022 na organ naslovil poziv (št. 090-340/2021/8) za dodatna pojasnila glede identifikacije zahteve prosilca, opis vsebine posameznih oznak spisov ter opredelitev konkretne vsebine zadeve, št. U-A26-2454/2021. IP je 1. 3. 2022 prejel odgovor organa z ekranskim pregledom izpisov iz IS Vpisnikov ter vse dokumente zadeve, št. U-A26-2454/2021.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Prosilec se ni strinjal z odločitvijo organa, da iz vseh zahtevanih informacij javnega značaja izhaja, da bo v zvezi z njimi uveden sodni postopek in bodo uporabljene v njem. Zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ pri zavrnitvi dostopa do zahtevane dokumentacije pravilno uporabil izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje oz. dejavnost organa).

Organ v izpodbijani odločbi ni individualiziral dokumentov, s katerimi razpolaga v predmetni zadevi, zato je IP najprej opredelil obseg zahteve z dne 2. 9. 2021 in v pritožbenem postopku to pomanjkljivost odpravil. Pri odstopu pritožbe je organ namreč poleg izpodbijane odločbe in zahteve prosilca priložil tudi različne dopise. Po pregledu vsebin posredovanih dokumentov ni bilo razvidno, da bi se (vsi) dokumenti nanašali ali bili v zvezi z Inšpektoratom RS za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu IRSŠŠ), kot je svojo zahtevo formuliral prosilec, zato je IP v zvezi z obsegom zahteve pri organu opravil poizvedbo. Tako prvostopenjski kot pritožbeni organ sta namreč pri svojem odločanju strogo vezana na zahtevek stranke in ne smeta odločati preko zahtevka. Odločanje v mejah postavljenega zahtevka je že večkrat izpostavilo tudi Upravno sodišče RS (tako npr. sodbe, št. I U 1915/2011, I U 817/2015, I U 1351/2010).

Na vprašanje, če gre pri priloženih dokumentih ob odstopu pritožbe za predmet zahteve, je organ odgovoril, da vsebin ni pregledoval, da pa obstaja možnost, da niso v zvezi z navedenim inšpektoratom, saj je glede na formulacijo zahteve zelo težko identificiral obseg zahtevanih dokumentov. Na dodatni poziv IP, naj organ poda pojasnilo, na kakšen način je identificiral obseg zahteve prosilca z dne 2. 9. 2021, je organ z dopisom, št. DODV-1 VSRU-80/2021-16 z dne 25. 2. 2022 odgovoril, da je bilo pri izdelavi ad hoc poizvedbe iz IS Vpisniki z naslovom »dokumenti-IRSSŠ-naslovnik-pošiljatelj od 1. 1. 2020« opravljeno iskanje v populaciji »po dokumentih« po vseh vpisnikih in vseh organizacijskih enotah organa. Pregled je bil izdelan na dan 6. 10. 2021. Iskanje stranke iz imenika v IS Vpisniki, kot podlaga za pogoje v poizvedbi, je bilo sproženo širše, tj. vse v povezavi s »šolstvom«, saj je stranka v imenik lahko vpisana na več možnih načinov. Organ je pojasnil, da je po tako širše zastavljenem vzorcu nato naknadno iskal in izluščil ustrezne zadeve oz. dokumente za navedeni inšpektorat. IP je ugotovil, da imajo vsi ob odstopu posredovani dokumenti povezavo z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljnjem besedilu MIZŠ) ali z IRSŠŠ, saj sta dotično navedena organa ali naslovnik ali pošiljatelj posameznih dopisov. Vendar pa od tega osem dopisov (od devetih) po vsebini ne obravnava področij, ki bi se nanašala na pristojnosti IRSŠŠ. To potrjuje tudi posredovani dopis, št. 700-5/2020/2 z dne 6. 2. 2020, pošiljatelja MIZŠ z opozorilom, da zadeve ne sodijo v pristojnost inšpektorata, ampak ministrstva, zato bi bilo pravilno, da je v bodoče naslovnik MIZŠ. Tako je IP ugotovil, da osem dopisov, ki jih je organ posredoval ob odstopu pritožbe, niso predmet zahteve. Zahteva se namreč nanaša izključno na dokumente »v povezavi z Inšpektoratom RS za šolstvo in šport (IRSŠŠ)«.

Glede dopisa, št. 069-20/2020/5 z dne 6. 9. 2021, katerega pošiljatelj je IRSŠŠ in ima zvezo z zadevo, št. U-A26-2454/2021 z dne 1. 9. 2021, je IP od organa zahteval pojasnilo, za kakšno zadevo gre po vsebini, ali so glede na pristojnosti organa odprte nadaljnje možnosti organa za ravnanje oz. ukrepanje in katere. Organ je odgovoril, da se konkretni dopis nahaja v spisu, št. U-A26-2454/2021, pod zaporedno številko 10. Gre za tip zadeve upravni spor, z glavnim temeljem šolstvo in izobraževanje. Navedeno se sklada tudi s pojasnilom organa, da je klasifikacijski znak U znak za Upravni vpisnik, v okviru katerega se hranijo zadeve po zakonih ZUP, ZUVza, ZRPJN, ZVPP in ZUS. Kot je navedel organ, se dokumentacija nanaša na nestrokovnost šolskega inšpektorata, na katero je opozoril posameznik in je zahteval tudi pojasnilo o vlogi Državnega odvetništva v upravnih postopkih. Višja državna odvetnica, ki je spis obravnavala, je v svojem odgovoru podrobno pojasnila vlogo Državnega odvetništva, kljub temu pa je z e-dopisom z dne 1. 9. 2021 zaprosila IRSŠŠ še za morebitna dodatna pojasnila.

S pregledom zadeve, št. U-A26-2454/2021, je IP ugotovil, da gre za dokumente, ki jih je prosilec bodisi sam vložil pri organu, bodisi je organ odgovarjal nanje prosilcu. Skratka, dokumenti pod zaporedno številko 1, 2, 3, 5, 6, 7 in 8 predstavljajo komunikacijo med organom in prosilcem. Ker z dostopom prosilcev do njihovih lastnih vlog, vloženih pri organu, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011), je odločitev organa o zavrnitvi dostopa pravilna (čeprav obrazložena iz napačnih razlogov). Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge (kot tudi odgovori na njih), po upravnosodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Ker prosilec v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga, je IP pritožbo v tem delu zavrnil.

Glede dostopa do dokumentov pod zaporednimi številkami 4, 9 in 10 se je IP strinjal s stališčem organa, da je dostop do njih omejen zaradi obstoja izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in (2) razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test). Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, je IP ugotovil, da gre v obravnavanem primeru za dokumente, ki so (bili) sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa. Zahtevani dokumenti predstavljajo korespondenco med organi, nastanek katere je namenjen pripravi odločitve organa glede začetka vodenja postopka ali zastopanja državnega organa v postopku pred sodišči. Po 3. členu Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17, v nadaljnjem besedilu ZDOdv) državno odvetništvo, ki zastopa državo in državne organe, ščiti premoženjske in druge pravice in interese Republike Slovenije in s tem krepi delovanje pravne države. Poleg tega pa opravlja tudi naloge pravnega svetovanja, mirnega reševanja sporov v predhodnem postopku in druge naloge, določene s tem ali drugimi zakoni (2. člen ZDOdv). Po 12. členu ZDOdv državno odvetništvo pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa državo in državne organe. Prav tako mora v okviru zastopanje upoštevati interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja (drugi odstavek 3.člena ZDOdv). IP se strinja s stališčem organa, da bi prost dostop do dokumentov, ki vsebujejo razmišljanje, stališča in interese organa, onemogočalo učinkovito varstvo interesov države, kar pa bi povzročilo motnje pri delovanju organa. Razkritje stališč državnih organov, pripravljenih za namene/potrebe posameznega postopka, bi porušilo medsebojno zaupanje med državnim odvetništvom kot zastopnikom interesov Republike Slovenije in zastopanim organom. IP je tako ugotovil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa zakon.

Na drugačno odločitev ne vplivajo niti pritožbene navedbe prosilca, da dvomi, da bo v zvezi z zahtevanimi informacijami uveden sodni postopek in bodo uporabljene v njem. Izjema, ki jo zagovarja organ in ji je IP v obravnavanem primeru tudi sledil, ne zahteva pogoja, da je sodni postopek v teku. Gre namreč za komunikacijo, ki se dogaja med stranko in organom in na tej ravni ostane zaupna oz. sodi v notranjo komunikacijo ne glede na končno odločitev o stvari. Čeprav je prosilec menil, da se zahtevane informacije javnega značaja nanašajo na postopke, ki so bodisi že zaključeni, bodisi se ne bodo nadaljevali oz. ne bodo v nadaljnji uporabi na tak način, da bi njihovo razkritje lahko organu oz. postopku povzročilo škodo, IP dodaja, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ne gre za povzročanje škode, ampak za nastanek motenj v njegovem delovanju. Kot je sodišče že večkrat izpostavilo v sodbah, je treba pojem »motnje« razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa.^[1] Do tega pa bi prišlo, če bi se medsebojno zaupanje, ki ga mora organ zagotavljati na podlagi 3. člena ZDOdv, porušilo.

IP je ugodil pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na popis spisa, št. U-A26-2454/2021. V obravnavani zadevi podatki navedeni v popisu spisa ne izpolnjujejo pogojev za obstoj izjeme notranjega delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za gola dejstva o zaporedni številki, nazivu in datumu dokumenta, datumu njegovega prejema, pošiljatelju oz. naslovniku, številki prispelega dokumenta in številu prilog. Namen varstva notranjega delovanja organov namreč ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oziroma faktičnih podatkov o delu organov. Ker popis spisa, št. U-A26-2454/2021, vsebuje tudi osebne podatke v smislu 1. točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je treba imeti za njihovo obdelavo ustrezno pravno podlago, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. IP ni znana ustrezna pravna podlaga za razkritje imena in priimka fizične osebe v obravnavanem primeru, zato je organu naložil, da ob posredovanju popisa spisa prekrije varovane osebne podatke, ki se nahajajo v rubriki »pošiljatelj/naslovnik« pod zaporednimi številkami 1, 2, 3, 5, 6, 7 in 8. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je zaključil, da je bila pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, da mora organ v roku enaintridesetih dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati popis spisa brez varovanih osebnih podatkov (1. točka izreka te odločbe). Glede preostalih dokumentov iz spisa, št. U-A26-2454/2021, in podatkov, ki jih mora organ prekriti zaradi varstva osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega oz. tretjega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe). Za tisti del izreka, ki je bil obrazložen z napačnimi razlogi, je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Tako sklep Vrhovnega sodišča, št. X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011, ki mu sledijo sodbe Upravnega sodišča RS I U 817/2015, I U 896/2015.