Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Tržni inšpektorat RS

+ -
Datum: 14.01.2022
Številka: 090-336/2021
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov v 19 zahtevah prosilca v obdobju med 4. 8. 2021 in 28. 9. 2021, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku odločitvi organa sledil, saj je po preučitvi celotne zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je torej sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-336/2021/2

Datum:  14. 1. 2022

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 - ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi  … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 10. 2021, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-32/2021-34 z de 30. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 17. 10. 2021 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-32/2021-34 z de 30. 9. 2021, se zavrne.

 

  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevami od organa zahteval dostop do naslednjih informacij javnega značaja:

  1. izpis vseh izvedenih aktivnosti v zadevi … – 0611-1494/2021 in v morebitni novi zadevi (zahteva z dne 4. 8. 2021);
  2. dokument, ki naj bi dokazoval, da so pol obrazne maske LUYAO LY-N900-N909 FFP NR s strani organa pregledane, kot se navaja v odgovoru z dne 21. 4. 2021 (zahteva z dne 9. 8. 2021);
  3. informacije, na kakšen način sta se MGRT in organ odzvala na vse primere prijav nepravilnosti, kot so opisane v sporočilu in bi moral nadzorni organ ustrezno izvajati aktivnosti tudi izven Slovenije (zahteva z dne 18. 8. 2021);
  4. informacije javnega značaja v zvezi s prijavo zoper spletno stran … (zahteva z dne 19. 8. 2021);
  5. odgovor v zvezi s spletno stranjo … (zahteva z dne 23. 8. 2021);
  6. informacije, koliko primerov zaščitne opreme je bilo v Sloveniji nadzorovano tudi z izvajanjem preizkušanj lastnosti v pogledu zaščite v času grožnje COVID-19 in kakšni so rezultati ter katere aktivnosti so bile izvajane (prvenstveno posredovanje informacij o neustrezni zaščitni opremi na trgu) za večjo urejenost trga in posledično v uporabi (zahteva z dne 30. 8. 2021);
  7. dostop do tistih delov dokumentov v izvedenem inšpekcijskem postopku v zvezi s spletno stranjo supercene.net, iz katerih je razvidna utemeljenost ugotovitve organa, predvsem naj bodo to Navodila in informacije ter izjava EU o skladnosti za predmetno masko, ki jih je inšpektor potrdil kot ustrezne oziroma brez nepravilnosti (zahteva z dne 10. 9. 2021);
  8. dokumentov iz zadev … in …, vključno z dokazili, da karkoli v analizah in prijavah prosilca ni bilo skladno z veljavnimi predpisi (zahteva z dne 12. 9. 2021);
  9. izjavo o skladnosti iz inšpekcijske zadeve št. 0610-9384/2020 in dokumente, ki dokazujejo, da je bil opravljen nadzor v zvezi z zaščitnimi maskami pri dobaviteljici … (zahteva z dne 13. 9. 2021);
  10. seznam aktivnosti in vseh dokumentov, iz katerih bo razvidno postopanje organa v zadevi … (zahteva z dne 14. 9. 2021);
  11. informacij o tem, kdo in kako po hierarhiji in vsebini je pri organu odgovoren za nadzor zaščitne opreme v času grožnje COVID-19 (zahteva z dne 15. 9. 2021);
  12. informacij o tem, katere aktivnosti so bile izvedene po prijavah prosilca glede nepravilnosti v prodaji pol obraznih mask 3M, katere aktivnosti so bile izvedene po gornjih obvestilih na https://ec.europa.eu/safetv-gate-alerts/screen/search ter kakšne so bile ugotovitve in ukrepi (zahteva z dne 19. 9. 2021);
  13. dokumente, iz katerih bo razvidno postopanje organa na podano prijavo, ugotovitve in ukrepanje v spletni … (zahteva z dne 20. 9. 2021);
  14. seznam vseh dokumentov (UZ, zapisnikov, vhodnih in izhodnih dokumentov, …), ki so nastali v zadevah št. 0610-7187/2021 in 0610-2031/2021 in vseh drugih morebitnih zadevah, ki so v zvezi z istim zavezancem nastale po 22. 2. 2021 (zahteva z dne 21. 9. 2021);
  15. pregled zadev organa s seznamom vseh aktivnosti (UZ, zapisnikov, vhodnih in izhodnih dokumentov, …), ki so se izvedle na osnovi prijav prosilca s priloženimi analizami nepravilnosti na spletni strani … (zahteva z dne 21. 9. 2021);
  16. seznam vseh zadev in znotraj vsakega seznama vseh aktivnosti (UZ, zapisnik, sklep, ukrep, vhodni in izhodni dokumenti, …), ki so bile izvedene s strani organa na osnovi prijav prosilca na lekarnar.com (zahteva z dne 22. 9. 2021);
  17. seznam vseh aktivnosti (UZ, zapisnik, ukrepi, vhodni in izhodni dokumenti, …) ter kratkega povzetka ugotovitev ter ukrepov po posameznih proizvodih, ki so bili predmet prijav nepravilnosti v zadevi št. 0611-2749/2021 (zahteva z dne 22. 9. 2021);
  18. dokumentov v zvezi z obravnavo spletne strani … (zahteva z dne 27. 9. 2021);
  19. pregled vseh aktivnosti, ugotovitev in ukrepov, ki so bili izvedeni v zadevi pol obraznih mask H-plus (zahteva z dne 28. 9. 2021).

 

Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-32/2021-34 z dne 30. 9. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahteve prosilca iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja v celoti zavrnil. Organ je pri presoji zahteve za dostop do informacije javnega značaja preko evidence IS TIRS opravil vpogled v vse obstoječe dokumente, ki so nastali na podlagi prosilčevih sporočil organu. V sistemu IS TIRS je za obdobje od 1. 1. 2020 do 27. 9. 2021 zavedenih 657 vhodnih dokumentov, ki so na organ prispeli z elektronskega naslova …, pri čemer je 215 od teh dokumentov naslovil prosilec v obdobju od 31. 7. 2021 do 30. 9. 2021. Prav tako je bilo prosilcu v istem obdobju s strani organa posredovanih 121 dokumentov, večinoma gre za odgovore na njegove prijave, v to številko pa so vštete tudi odločbe po določbah ZDIJZ. Prosilec je na organ v letu 2021 naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, o katerih je organ odločal v zadevah št. 090-8/2021, 090-24/2021, 090-23/2021, 090-20/2021, 090-19/2021, 090-18/2021, 090-16/2021, 090-15/2021 in št. 090-27/2021. V okviru slednje zadeve je organ dne 30. 7. 2021 izdal odločbo št. 090-27/2021-9, s katero je prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja zaradi zlorabe pravice. Do dneva izdaje omenjene odločbe, tj. do 30. 7. 2021, je organ s strani prosilca prejel 16 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, po tem datumu pa je prosilec na organ naslovil še dodatnih 19 zahtev za dostop, ki so predmet tega postopka. Prosilec različna sporočila naslavlja na organ že od februarja 2020, pri čemer vedno znova izpostavlja nezadovoljstvo z opravljenim nadzorom predvsem na področju zaščitne opreme. Prosilec sporočila pošilja tudi drugim naslovnikom, za katere meni, da so pristojni za vsebinsko obravnavo njegovih sporočil, pri čemer gre za veliko število sporočil, ki so obsežna, s priloženimi analizami, prosilec pa jih sproti dopolnjuje z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi, poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih zastavlja vprašanja, na katera želi odgovore in hkrati tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Gre torej za preplet različnih zahtevkov v posameznem sporočilu. Prosilec tudi sam v več sporočilih, ki jih je prejel organ (npr. št. 090-16/2021-25 z dne 6. 7. 2021) navaja, da je na organ poslal preko 200 prijav za cca. 1000 različnih proizvodov, od prejema tega sporočila pa je organ prejel še več dodatnih prijav. Že v odločbi št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021 je organ ugotavljal, da prosilec pošilja vedno nova sporočila na različne organe, ne le na organ, pri tem pa organe ne samo, da opozarja na nepravilnosti, ampak tudi daje predloge in usmeritve, na kakšen način in kaj naj inšpektorji preverjajo, da bo nadzor po njegovih merilih učinkovit (npr. dokument št. 0611-2425/2020-35, citirano: »Želim opozoriti, da pri nadzoru trga ne smemo biti preozko usmerjeni samo na zaščito pred COVID-19. Povsem enake maske se nudijo tudi za zaščito v delovnih procesih pred drugimi nevarnostmi.«, »Nikdar in nikoli v svojih analizah in sporočilih ne kličem k rigoroznim ukrepom, dovolj bi bila že večja zaznavnost prisotnosti nadzornih organov na trgu. Le najbolj »vztrajnim« pa bi morali ukrepe sorazmerno stopnjevati.«; dokument št. 0611-2425/2020-13: »Analizo vam posredujem v pisni obliki zato, da samo še enkrat več dokažem mojo oceno o neučinkovitem delu 20 tržnih inšpektorjev zaradi njihovega nekompetentnega vodstva pri urejanju razmer na trgu že več kot tri mesece. Za rešitev enega primera neustrezne ponudbe je več kot dovolj en dan za enega inšpektorja!!!« Takšno pričakovanje je izrazil tudi v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja (dokument št. 090-16/2021-1). Podobno tudi: »Da, za vsako prijavo porabim 5-10 ur in v povprečju cca. 30 EUR za nakup primerov zaščitne opreme za analizo in potrditev nepravilnosti. Inšpektor bi posredovano analizo v cca. 2 urah lahko predelal v zapisnik v odsotnosti zavezanca in mu ga posredoval z vročilnico po ZUP-u. Prepričan sem, da bi vsaj v polovici primerov bil s tem dejanjem že dosežen učinek, saj bi zavezanci odpravili nepravilnosti ali pa (začasno do odprave nepravilnosti) ustavili prodajo posameznih proizvodov. Če v odrejenem roku za odziv na zapisnik, ne bi bilo nobene aktivnosti, bi bila tudi izdaja odločbe relativno enostavna.« (dokument št. 0611-618/2021-55). Dokument št 0611-618/2021-211 z dne 23 8 2021: »Spoštovani, ne preostane mi nič drugega, kot da svoj denar (in čas) zapravljam še naprej in vas obremenjujem z analizami ter tako dokazujem moje ocene o še vedno ne dovolj učinkovitem nadzoru tudi s strani TIRS (JAZMP pri tem nič ne ocenjujem).«. Prosilec je v istem sporočilu navedel še: »Tudi ta primer prosim, da vsi tangirani upoštevajo kot dokaz o neutemeljenosti Odločbe TIRS 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021.«. Enako je prosilec navedel tudi v drugih sporočilih. V zvezi s tem je organ prosilcu pojasnil, da lahko o neutemeljenosti odločbe oziroma pravilneje odločitve organa odloča drugostopenjski organ, to je v primeru odločanja o dostopu do informacij javnega značaja IP. Iz dokumenta št. 090-32/2021-10 z dne 10. 8. 2021 je razvidno, da prosilec še vedno opravlja nakupe zaščitne opreme z namenom izdelave analize, ki jo je posredoval na različne organe. V vseh konkretnih zadevah ni nepomembno, da … kar s pridom izkorišča pri naslavljanju svojih številnih in obsežnih sporočil na organ, kot tudi na številne druge organe. V zahtevi št. 090-16/2021-26 je med drugim navedel: »Izvedimo nadzor enkrat in takrat temeljito ter učinkovito! Ne »štancajmo številk«, osebe, ki je to zahtevala (upam) na TIRS ali kje drugje z možnostjo nadaljevanja nesmiselnega obravnavati nadzora kot »igranje s številkami« in nesmiselnega nastopanja v javnosti ni več, somišljeniki pa bi tudi že morali biti umaknjeni iz vplivnih mest!«. Prosilec je bil v svojih sporočilih, ki jih je naslavljal na organ, večkrat žaljiv, saj je izpostavljal tako neustrezno vodenje prejšnjega vodstva, kot tudi ravnanje drugih zaposlenih pri organu, po vročitvi odločbe št 090-27/2021-9 pa je s tem prenehal. Ker je prosilec v eni od inšpekcijskih zadev ocenil, da se bodo stvari s strani organa, torej TIRS, še naprej odvijale neustrezno in neučinkovito ter nepravilno, se je odločil, da kar sam neposredno opozori prodajalca na očitne nepravilnosti pri prodaji pol obraznih mask (dokument št. 090-32/2021-12). To je tudi storil, saj je organ s strani zaposlene pri družbi prejel e-sporočilo, v katerem pošiljateljica (prokuristka podjetja) izraža ogorčenje zaradi prekomernega nadlegovanja s strani prosilca (dokument št. 090-32/2021-18 z dne 12. 9. 2021). Prosilec torej ni bil zadovoljen s potekom nadzora, kot ga izvaja organ, zato se je pričel sam neposredno obračati na podjetja, ki prodajajo zaščitno opremo. Takšno ravnanje prosilca je organ zaznal že prej in to tudi izrecno izpostavil v odločbi št. 090-27/2021-9, ko je bilo ugotovljeno, da prosilec svojo komunikacijo s podjetji, na katere se obrača z analizami, večinoma sam posreduje na organ, iz nje pa izhaja, da prosilec podjetjem, ki prodajajo zaščitno opremo, najprej ponudi svoje strokovne storitve oziroma svetovanja pri prodaji ter jih opozarja na odpravo nepravilnosti, ki jih je sam ugotovil v okviru svojih analiz. Če podjetja njegovih sporočil ne upoštevajo, zadevo kot prijavo posreduje na organ ali druge nadzorne organe. Tudi iz dokumenta št. 0611-618/2021-128 je jasno razvidno, da je podjetju nudil strokovno pomoč. Prosilec je podjetju odgovoril: »Še vedno ostajajo nepravilnosti, ki pomenijo neskladnosti z zahtevami predpisa za OVO – Uredbo (EU) 2106/425 o osebni varovalni opremi (v nadaljevanju PPER) in s tem tudi Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi. Upam, da za »mnenje« odvetnika niste kaj plačali. Mnenje odvetnika je v večjem delu neustrezno, saj sicer pravilno povzema le določbe 5. in 6. odstavka PPER, njihovo razumevanje in pojasnjevanje pa je žal v velikem delu nepravilno. Več o tem je pojasnjeno strnjeno v celoto spodaj. Na tem tudi temelji moja ocena o strokovni neustreznosti mnenja.«. Iz dokumentov, s katerimi razpolaga organ, je razvidno tudi, da se prosilec podjetjem predstavlja kot …, kot samostojni raziskovalec, predavatelj in svetovalec za področja menedžmenta, trženja, kakovosti, varnosti in zdravja ter tehnične zakonodaje pa se je obračal tudi neposredno na medije, katerim je predstavljal nepravilnosti na trgu zaščitne opreme kot to pri uporabi le-te (npr. …, dokument št. 0611-618/2021-118). Iz zapisov je torej mogoče zaključiti, da se prosilec vede, kot da je …, saj subjektom, ki prodajajo zaščitno opremo, pošilja opozorila in analize ter od njih pričakuje, da bodo njegove ugotovitve tudi upoštevali. Prosilec deluje kot nadzornik trga, saj podjetja opozarja na številne nepravilnosti pri prodaji zaščitne opreme, to pa počne na vsiljiv način. Prav tako podaja prijave nadzornim organom, ki jih želi usmerjati glede načina in obsega nadzora. Kot izhaja najmanj iz dokumenta št. 090-32/2021-18 z dne 12. 9. 2021, pa ni zadovoljen niti z delom nadzornih organov, zato je začel zadeve urejati sam neposredno s podjetjem. Glede na prej opisana ravnanja v razmerju do različnih državnih organov in agencij, je očitno, da je nastop prosilca do vseh vpletenih, najmanj vsiljiv, če ne agresiven, saj želi diktirati način in obseg dela nadzornih organov, podjetjem pa vsiljuje svoje ugotovitve in pričakuje, da jih bodo upoštevala. Prosilec se čuti poklican za ustrezno strokovno presojo zaščitne opreme na trgu, njegovi pritiski, tako na različne organe kot na podjetja, pa so presegli mejo zdravega razuma (dokument št. 090-32/2021-18 z dne 13. 9. 2021). Organ je v preteklih letih povprečno na leto prejel med 25 in 30 zahtev za dostop do informacij javnega značaja s strani različnih prosilcev, kar je glede na število postopkov, ki jih vodi na letni ravni (npr. v letu 2020: 15971 pregledov, 3366 upravnih ukrepov, 4105 prekrškovnih ukrepov), relativno majhna številka. Majhno število zahtev za dostop je tudi rezultat odprtosti in transparentnosti delovanja organa, saj organ obvešča javnost o svojih ugotovitvah po ustaljenih poteh (spleta stran, mediji, odgovori na vprašanja, ipd), prijavitelje pa tudi obvešča o svojih ugotovitvah in ukrepih. V letošnjem letu pa je, kot že omenjeno zgoraj, samo s strani prosilca do 27. 9. 2021 prejel že 33 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je tudi obravnaval ter prosilcu v 11 zadevah tudi posredoval zahtevane informacije, če je z njimi razpolagal, vendar prosilec ni bil zadovoljen niti s posredovano dokumentacijo, saj je v nekaterih primerih podal dopolnitev zahteve, vedno pa podal vsaj komentar prejete dokumentacije. Vsak odgovor, ki ga je prosilec prejel s strani organa, je bil s strani prosilca pospremljen z nasprotnim odgovorom, novimi prijavami ali novimi zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, iz česar lahko organ izlušči, da je vsakršno odzivanje organa na prejeta sporočila prosilca kontraproduktivno, saj vsak posredovan odgovor ali informacija javnega značaja s strani organa izzove še več novih sporočil s strani prosilca. Obseg sporočil, ki jih na vse organe naslavlja prosilec, je postal neobvladljiv za obravnavo s strani zaposlenih v organih, saj se več zaposlenih ukvarja zgolj z obravnavo prosilčevih sporočil, bodisi, da se opravlja nadzor, posreduje odgovore v zvezi s prijavo, pripravlja poročila o delu drugim organom ali odloča o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja. Da obseg sporočil ni več obvladljiv, ni samo stališče organa, pač pa to izhaja tudi iz elektronskega sporočil Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (dokument št 090-32/2021-5). V omenjenem postopku torej nikakor ne gre za to, da bi imel organ kakršne koli zadržke pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. Organ je imel v letu 2020 zaposlenih 97 inšpektorjev, ki so pristojni opravljati nadzor predpisov iz pristojnosti inšpektorata, pristojen pa je za nadzor več kot 200 predpisov iz različnih področij dela, med drugim tudi za področje osebne varovalne opreme, zaščitno opremo na splošno, kot se je na trgu začela pojavljati ob razglasitvi epidemije, pa lahko nadzira še po drugih predpisih. Zaveda se pomena učinkovitega nadzora na področjih, ki so glede na trenutno situacijo v Sloveniji in svetu, pomembna z vidika zajezitve širjenja virusa COVID-19, zato je področje osebne varovalne opreme tudi opredelil kot svoje prioritetno področje nadzora. Organ tako skladno s svojimi prioritetami, ne glede na prijave, ki jih vlaga prosilec, opravlja in bi tudi brez prijav prosilca opravljal nadzore na tem področju, vendar pa, tudi če gre za prioritetna področja, ni mogoče spregledati, da je organ samostojen subjekt, ki mora delovati skladno z zakonodajo in svojo strategijo in nikakor ne more svojega dela, ravnanja in odločitev podrejati posameznikom, ki menijo, da določeno področje poznajo tako dobro, da lahko sami (brez, da bi za to imeli kakršna koli pooblastila oziroma samo zato, ker …) opravljajo nadzor tega področja in želijo organ prisiliti, da sledi njihovim »ugotovitvam« s tem, da neprestano pošiljajo ogromne količine gradiva in pritiskajo na organ z »grožnjami« po prijavi višjim inštancam. Če bi organ pristal na takšno prakso, bi v končni fazi pristal na to, da mu lahko kdor koli »s ceste« daje navodila, kdaj, kako in na kakšen način naj ravna. Kot je bilo že pojasnjeno, je organ določil nadzor nad prodajo zaščitne opreme, še posebej mask različnih vrst, kot eno od prioritet nadzora v letu 2021, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija in ko še vedno trajajo ukrepi za zajezitev širjenja bolezni COVID-19. Ne glede na to pa so prioriteta nadzora še drugi predpisi, sprejeti v tem obdobju, z namenom preprečitve širjenja bolezni in predstavljajo prednostno nalogo organa (o nadzoru po Odloku o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji organ redno poroča Vladi). Organ vse pobude, ki jih prejme, obravnava skladno z zakonodajo, poudaril pa je, da pobude lahko predstavljajo le podlago za nadzor ali za izboljšavo dela, nikakor pa ne morejo pobudniki pričakovati ali celo zahtevati, da bodo lahko usmerjali in vodili delo organa v skladu s svojimi pričakovanji. Število inšpekcijskih zadev, ki so bile odprte na podlagi prijav prosilca, sicer ni izstopajoče glede na obseg nadzorov, ki jih opravi organ v povprečju na letnem nivoju, vendar pa gre za sistematično pošiljanje prijav in veliko število proizvodov, ki po mnenju prosilca predstavljajo kršitve, poleg tega pa prijavitelj praktično z nobenim od odgovorov, ki ga prejme v skladu z določili Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN)[1], vsebinsko ni zadovoljen. Trg je živ in dinamičen prostor, na katerega vstopajo in izstopajo različni udeleženci, ponudba blaga in storitev, ki je na voljo, se neprestano spreminja glede na povpraševanje, zato ni mogoče pričakovati, da bo organ lahko (v kratkem času) preveril prav vsak proizvod, ki se pojavi na trgu, prav to pa želi doseči s svojimi sporočili prosilec, ki ves čas spremlja spletno prodajo zaščitne opreme, očitno samo z namenom, da o tem obvešča nadzorne organe. S tem, ko prosilec nenehno pošilja vedno nove prijave in v njih prijavlja vedno nove proizvode, ki jih prodajajo isti prodajalci, praktično onemogoča učinkovito delo inšpektorata na področju nadzora, kar je njegova primarna naloga. Organ je bil ustanovljen z namenom zagotavljati nadzor na trgu. Opravljanje nadzora nad spoštovanjem zakonodaje je torej njegova temeljna naloga, poleg tega pa deluje tudi preventivno, in sicer tako, da odgovarja na pisna vprašanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na delovanje organa, preko medijev obvešča javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitev zakonov in drugih predpisov, ipd. Opravljanje nalog, ki so določene z zakonom, in nadzora na področjih, so torej tiste pristojnosti, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, obveščanje prijaviteljev, ki niso stranke postopka, pa je v zakonu določeno zgolj v minimalnem obsegu, da se torej prijavitelja obvesti o ukrepih, ki so bili sprejeti, nikakor pa ni namen, da se inšpektorji vsebinsko poglobljeno posvečajo prijaviteljem. Prijava predstavlja zgolj pobudo za nadzor, ki se preuči, in v kolikor iz nje izhajajo kršitve, se le-te tudi preverijo v okviru postopka, nikakor pa ne more biti prijavitelj gospodar inšpekcijskega postopka. Postopke namreč vodijo inšpektorji, ki so pri svojem delu samostojni, vezani pa so na zakon in ustavo. Če organ pristane na usmerjanje postopkov s strani posameznih subjektov, izgubi glavni namen inšpekcijskih postopkov - zakonitost, objektivnost, samostojnost ipd.. Poleg tega, kot navedeno že zgoraj, organ nadzira tudi številna druga področja, zato mora svoje kadrovske resurse izkoristiti in razporediti tako, da je prisoten na vseh tistih področjih dela, ki jih oceni za kritične v določenem obdobju in ne samo enemu področju in še to na tistem, na katerega ga s svojimi prijavami usmerja prijavitelj. Prosilec (in prijavitelj) želi s svojim agresivnim pristopom usmerjati nadzorne organe, kje, kdaj in kako naj opravljajo nadzor: »Ne zanimajo me prekrškovni postopki, moj cilj je urejenost trga brez sankcij z globami ali opomini in prekrškovnimi opozorili« (dokument št 0611-618/2021-38). Prosilec ve, da je inšpektor dolžan voditi postopke v okviru zakonskih pooblastil, torej poleg upravnega inšpekcijskega postopka, izpeljati tudi prekrškovni postopek, če je le-ta v zakonu določen, kar je inšpektor dolžan ne glede na to, da prosilca (ali kogarkoli drugega) ti postopki »ne zanimajo« Prosilec tudi jasno izraža nestrinjanje s pristopom organa, torej dobesedno izraža nestrinjanje z načinom nadzora, kot ga izvaja organ (dokument št 090-32- 2021-31). Delo inšpektorata organizira in koordinira glavni inšpektor, ki tudi določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje. Prosilec naslavlja svoja množična in obsežna sporočila na organ (in druge organe), ker organ ne sledi njegovim ugotovitvam kršitev, analizam in predlogom za opravljanje nadzora tako, kot si zamišlja prosilec (dokumenta št. 0611-618/2021-121 in št. 0611-618/2021-90). V kontekstu navedb v dokumentu št. 0611-618/2021-90 je organ nato pojasnil, da prodajalcev organ ne more »kar tako« opozarjati na pomanjkljivosti, pač pa mora v vsakem primeru uvesti postopek, v okviru tega ugotoviti dejansko stanje in nato lahko izreče opozorilo, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Prosilec je tako pričel podajati zahteve za dostop do informacij javnega značaja že hkrati s prijavo, torej še preden je sploh opravljen nadzor in prijavitelju podan odgovor v smislu ZIN, kar kaže, da je že vnaprej prepričan o neustreznem odgovoru nadzornega organa (dokument št. 090-32/2021-30). Povprečen prijavitelj, s katerim ima opravka organ, skrbi za svoje interese, izjemoma so prijave podane iz drugih razlogov, npr . škodoželjnosti, interesa skupnosti, ni pa pripravljen porabiti tako velike količine svojega prostega časa in denarja za izvajanje analiz. Prosilec namreč v svojih sporočilih navaja, da za vsako analizo porabi od 5 do 10 ur (svojega prostega časa), prav tako za nakup mask, ki jih analizira, porablja znatne zneske (okoli 30 EUR na nakup). Na organ je bilo poslano, po prosilčevih navedbah, preko 200 prijav za preko 1000 proizvodov zaščitne opreme, po oceni organa pa je teh veliko več, sporočila pa so zelo obsežna in je že samo za to, da se naslovnik seznani z njegovo vsebino, potrebno veliko časa, in glede na vse zgoraj navedeno, je jasno, da namen podajanja prijav in posledično zahtev za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s skoraj vsemi prijavami ter v povezavi z negativnim mnenjem, ki ga ima prosilec kot nekdanji zaposleni glede prejšnjega vodstva organa, ni izvajanje nadzorne funkcije javnosti preko vpogleda v delo, pač pa namerno nagajanje in prekomerno obremenjevanje organa, v določeni meri pa tudi …. Organ je prosilcu do dneva izdaje te odločbe posredoval več kot 100 odgovorov, kar vključuje tudi tiste, vezane na dostop do informacij javnega značaja. Ni nepomembno, da ima že s samim razporejanjem in knjiženjem sporočil, ki jih pošilja prosilec, organ ogromno dela, saj vsa sporočila naslavlja na več naslovov, četudi je prejel sporočilo s strani območne enote, odgovor nanj vedno pošlje še v glavno pisarno na sedež organa, v svojih sporočilih naslavlja različne naslovnike, pošilja vedno, poleg novega besedila in novih dejstev, še stara sporočila, zato so sporočila obsežna in nepregledna, poleg tega pa v takih sporočilih postavi še zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki je poseben postopek in se zato vodi posebej. Prosilčeva sporočila se zato v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju knjižijo v različne zadeve, vsak zaposleni pa obravnava svoj del sporočila, kar pomeni, da se delo podvaja, zadeve se knjižijo tako na območnih enotah kot na sedežu, zato ima dodatno dela glavna pisarna na sedežu in na območni enoti, poleg tega eno sporočilo vsebinsko obravnava več javnih uslužbencev (npr. en inšpektor vodi postopek, en obravnava druge, en pa ZDIJZ), saj so naloge na organu porazdeljene tako, da ni mogoče, da bi sporočila s takšno vsebino obravnavala zgolj ena oseba in je zaradi takšnih sporočil skoraj nemogoče zagotavljati sledljivosti. Eno od sporočil, ki ga je prosilec naslovil na organ (dokument št. 0611-618/2020-219 z dne 30. 8. 2021), ima tako kar 655 strani in še dodatno 26 strani prilog. Kot že navedeno, je poslanstvo in temeljna naloga organa izvajanje nadzora. Ker je organ zavezan k dajanju informacij javnega značaja, sta bili iz razloga, da bi se lahko nemoteno opravljal nadzor in hkrati tudi druge naloge, povezane z nadzorom, na organu imenovani dve osebi za vodenje postopkov po ZDIJZ, saj morajo taki postopki slediti pravilom, ki jih določa ZDIJZ in niso stvar proste presoje. Obe osebi, ki sta pooblaščeni za vodenje postopkov, sta inšpektorici, ki poleg svojih nalog, povezanih z nadzorstvom, vodita še postopke v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja. Ker je prosilec v kratkem času zgoščeno podal več zahtev za dostop (poleg prijav, kot povedano že prej), sta se obe pooblaščeni osebi ukvarjali le z zahtevami prosilca. V okviru inšpekcijskih postopkov, ki jih vodi organ, inšpektorji praviloma rokujejo z dokumentacijo, ki bi lahko predstavljala poslovno skrivnost, saj preiskujejo tisto, kar »javnosti ni vidno«, kar pomeni, da je v postopek potrebno kot stranskega udeleženca pritegniti podjetje, na katerega se dokumenti nanašajo, zaradi česar ti postopki, razen če gre za majhen obseg, praviloma niso niti enostavni niti kratkotrajni. Organ se zaveda, da zgolj zaradi obsega zahtevane dokumentacije, zahteve za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče zavrniti, in je v preteklosti vse zahteve, četudi so predstavljale velik obseg, obravnaval ter prosilcem zahtevano dokumentacijo tudi posredoval. Prav tako je v postopkih po ZDIJZ zahtevane informacije javnega značaja organ posredoval, kot obrazloženo že zgoraj, tudi prosilcu iz te zadeve. V konkretnem primeru pa gre s strani prosilca za sistematično zasipavanje organa z vedno novimi zahtevami, prijavami in drugimi sporočili, zgolj z namenom dokazovanja svojih stališč glede neustreznega delovanja organa, pri čemer je prosilec najprej poudarjal, da je za takšno stanje krivo prejšnje vodstvo organa s svojimi sodelavci (ki so še vedno zaposleni na organu), sedaj pa za takšno stanje krivi tudi novo vodstvo organa, ki po njegovem mnenju neustrezno organizira delo inšpektorata. Prosilec tudi glede vodenja drugih organov v svojih sporočilih izraža pomisleke o ustreznosti in podaja svoje predloge, kako bi po njegovem mnenju inšpektorat zagotovil ustrezen nadzor. Prosilec s svojim načinom delovanja bistveno preobremenjuje organe in uradne osebe, ki svoj čas namenjajo obravnavi vedno novih in ponavljajočih se sporočil, namesto da bi opravljale delo, zaradi katerega so dejansko zaposlene pri organu. Poleg tega je iz pregleda celotne dokumentacije, ki je povezana s prosilčevimi sporočili, razvidno, da s tem, ko organ prosilcu posreduje informacije javnega značaja, samo še vzpodbudi vedno nove in nove pripombe in prijave s strani prosilca, saj ta, kot je bilo že omenjeno zgoraj, v večini primerov z načinom vodenja postopka in ugotovitvami, ni zadovoljen. Kot … želi prosilec dokazati, kar je že sam navedel v svojih sporočilih, da je bil organ 14 let (pod prejšnjo glavno inšpektorico) voden napačno, da je bil v javnosti izgubljen ugled in zaupanje v organ. V svojih sporočilih je prosilec večkrat jasno izrazil svoje odklonilno stališče do nekdanje vodje organa in njenih sodelavcev (dokument št. 0611-618/2021-90). Vsakdo ima pravico izraziti svoje mnenje glede postopkov, ki jih vodijo organi državne uprave, vendar mora prosilec pri tem ostati pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb v organu. Po mnenju organa so navedbe prosilca glede zaposlenih na organu (»slepi podporniki in somišljeniki nekdanje glavne inšpektorice«, »14 let prepozno odstavljena glavna tržna inšpektorica in njen zvesti pomočnik«) žaljive. Poleg tega prosilec venomer podaja splošno negativno vrednostno sodbo o neučinkovitosti nadzora pri organu, le-te pa posreduje tudi drugim naslovnikom v državni upravi, s čimer želi slab vtis o inšpektoratu pustiti pri širšem krogu ljudi. Iz vsega navedenega je jasno, da namen prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja (in hkrati prijavitelja v inšpekcijskih postopkih) ni izvajanje nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ, pač pa gre za namerno prekomerno zasipavanje organov s številnimi obsežnimi sporočili, pri čemer se prosilec tega tudi zaveda, saj to v svojih sporočilih tudi večkrat zapiše, vse to pa predstavlja oviro za učinkovito delo organa ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na drugih njegovih delovnih področjih, saj se zaposlenim v organu vsakodnevno ukvarjajo s prebiranjem sporočil prosilca, namesto, da bi opravljali delovne naloge v zvezi z nadzorom (tako tudi sodba III U 240/2012). Prosilec je pred izdajo te odločbe na organ naslavljal tudi sporočila, ki so bila žaljiva do organa in njegovih zaposlenih (natančneje pojasnjeno zgoraj), po izdaji odločbe št. 090-27/2021-9, s katero mu je bil dostop do informacij javnega značaja zavrnjen, pa je v še večjem obsegu pričel s pošiljanjem različnih sporočil, tako s prijavami, analizami, kot tudi z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, v katerih venomer izraža svoje nezadovoljstvo z delom organa, kar vse kaže na šikaniranje in posledično na zlorabo pravice do dostopa. Iz sporočil je tudi mogoče razbrati, da se prosilec natančno zaveda, da s prekomernim zasipavanjem otežuje delo organov, saj je sam zapisal, da pričakuje, da se bo stanje na trgu vendarle uredilo tako, da njegove aktivnosti in obremenjevanje spletnih predalov organa ter motenje pri drugih delovnih obveznostih ne bodo več potrebne. V skladu s 5 členom ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, izjemoma pa organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Glavni namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je torej zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Nikakor pa ni namen tega zakona, da se podpirajo ravnanja določenih oseb, ki želijo preko te pravice vplivati na delovanje organa, oziroma so podlaga za negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in konkretno navedenih posameznikov, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Kot je bilo že pojasnjeno, je iz vseh vloženih prijav in zahtev za dostop do informacij javnega značaja tudi mogoče zaključiti, da gre za namerno povzročanje nevšečnosti in neprijetnosti zaradi negativnega mnenja prosilca o delu organa, ki je povezano tudi …, pri čemer se prosilec točno zaveda svojega ravnanja, vendar ne namerava odnehati, kar tudi zapiše v svojih sporočilih. Takšno ravnanje prosilca v razmerju do organa pa je šikanozno. Organ je opozoril tudi na sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016, v kateri je bilo odločeno, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Ravnanja prosilca, kot navedeno in opisano zgoraj, organ prekomerno ovirajo pri delu in so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse. Glede na vse navedeno je organ zaključil, da prosilec svojih pravic do dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno in so predmetne zahteve prosilca, upoštevajoč vse druge prejete dokumente, naslovljene na organ, šikanozne, saj organ prekomerno ovirajo pri delu ter so tudi v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Posledično zahteve predstavljajo zlorabo pravice, ki jo ima prosilec v skladu z določbami ZDIJZ, zato organ dostopa ni odobril in je zahteve prosilca zavrnil.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 17. 10. 2021. Navedel je, da se s takšnim razlogovanjem in celotno obrazložitvijo ne strinja in je ne sprejema. Med drugim je navedel, da že več kot eno leto naslavlja tudi na naslov organa opozorila glede nepravilnosti na trgu pri spletni prodaji zaščitne opreme. Nepravilnosti predstavlja z vsemi podrobnostmi v obliki analiz, ki jih izvede za posamezne primere proizvodov v ponudbah v spletnih prodajalnah in v nadaljevanju to še razširi s podrobnimi analizami in predstavitvami nepravilnosti v sami prodaji, in sicer na osnovi svojega nakupa posameznih primerov opreme. Analize posreduje tudi kot prijavo nepravilnosti in zahteva odgovor. Ker primernih odgovorov kar nekaj časa ni prejel, predvsem pa, ker je iz nekaterih sledilo, da prijave niso bile ustrezno obravnavane in vse kljub tako velikemu obsegu niso dale ustreznih rezultatov v obliki večje urejenosti ponudbe in prodaje na spletu, je bil poleg tega, da je prijave ponavljal in dopolnjeval, prisiljen koristiti pravico do pridobitve več informacij o tem, kaj se dogaja z njegovimi prijavami in zakaj takšna neučinkovitost pri tem. V nobenem primeru mu organ ni nikdar utemeljeno zavrnil pravilnost njegovih osnovnih in dodatnih prijav, oziroma je organu vse dodatne prijave nepravilnosti, tudi kot posledice nepravilne obravnave njegovih predhodnih prijav, samo še bolj podrobno utemeljil. Da je prišlo do tako velikega števila obsežnih analiz in prijav, so vsaj eno leto vzroki predvsem na strani organa. Večkrat je pozval na bolj ustrezno obravnavanje prijav in sistematično izvajanje nadzora na osnovi teh celovitih prijav. Odzivi organa so bili največkrat v obliki preozko usmerjenih izvedenih nadzorov in žal prevečkrat tudi ne povsem pravilnih. Veliko je tudi primerov, ko prijave sploh niso bile obravnavane ali pa odgovori sploh niso bili podani po več mesecih, tudi do enega leta ali celo več. Vse njegove aktivnosti so v enem letu in pol usmerjene izključno v to, da opozarja na veliko neurejenost trga oziroma neurejeno ponudbo zaščitne opreme v času grožnje COVID-19. Žal k temu po njegovem mnenju prispeva tudi neučinkovito delo nadzornih in drugih državnih organov ter inštitucij. Posledično se to seveda odraža tudi v nepravilnih nakupih in nepravilni ter neučinkoviti uporabi zaščitne opreme. Vse druge razloge, ki jih organ navaja v obrazložitvi odločbe, zakaj je po njegovem mišljenju zahteval dodatne informacije kot IJZ, odločno zavrača kot povsem neutemeljene. Tudi sicer večji del obrazložitve odločbe povzema njegove navedbe, ki spremljajo izvedene analize in prijave kot komentarje na (ne)odzivnost, ocene premajhne učinkovitosti, neustrezno izvedene posamezne nadzore, predloge in pobude za izboljšave, itd.. Pričakuje, da bodo njegove zadnje analize in dodatne prijave zadosten dokaz za vse zgoraj navedeno in utemeljenost njegove pritožbe na izrečeno zavrnitev zahtev po IJZ iz razloga »zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja«. Samo to (dodatne analize, prijave in zahteve) so lahko dokazi o tem, zakaj toliko vsega, kar sicer navaja organ in opisuje ter komentira v obrazložitvi odločbe.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-32/2021-36 z dne 21. 10. 2021, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil vso dokumentacijo predmetne zadeve, tudi dokumente, ki jih izpostavlja v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Pritožba ni utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega instituta.

 

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

Splošno o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

 

Iz uvodne obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona)[2], izhaja, da je predlagatelj utemeljil določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ s primeri iz prakse, in sicer da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice, kot primer pa je navedel odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012. IP je v navedeni odločbi ugotovil, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Iz Predloga zakona tudi jasno izhaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Pri nadaljnji obrazložitvi predloga določbe pa je predlagatelj navedel tudi nekatere »elemente, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.«. Navedel je tudi, da je predlagana določba utemeljena z vidika določb tretjega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[3], ustavnosodne presoje[4] in sodne prakse Vrhovnega sodišča[5].

 

Ker se je IP do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev (npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6), pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno.

 

Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se tako presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

Glede na to, da:

  • je prosilec obravnavane zahteve pri organu vlagal kontinuirano, po eno ali dve tedensko od 4. 8. 2021 (od vložitve prve v mesecu avgustu 2021 je še pred iztekom zakonskega roka za odločitev organa glede dostopa do zahtevanih podatkov vložil še 5 zahtev) ter tudi po več zahtev tedensko v mesecu septembru 2021 (po 4 zahteve tedensko oziroma celo 6 zahtev tedensko);
  • da se te zahteve nanašajo na sorodne dokumente (inšpekcijske postopke), in
  • zlasti zato, ker je v obravnavanem primeru sporen način vlaganja zahtev,

IP v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnava kot celoto. Povedano drugače, nadaljnje ugotovitve IP se nanašajo na predmetni sklop zahtev, saj je le tako mogoče presoditi način izvrševanja pravice dostopa v obravnavanem primeru.

 

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru

 

Predmet presoje IP so torej zahteve prosilca, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo in jih je IP naštel v uvodu obrazložitve te odločbe, v povezavi z vlogami prosilca, iz katerih izhajajo zahteve. Kot je izpostavil v izpodbijani odločbi že organ, prosilec je namreč zahteve vlagal v vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom zaščitne opreme, izražal svoja nestrinjanja s pristopi organa ipd. Povedano drugače, zahteve je potrebno opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.

 

Najprej je mogoče ugotoviti, da ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

  • ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[6];
  • pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[7];
  • vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[8];
  • zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[9];
  • vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[10];
  • z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[11];
  • zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[12];
  • za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[13].

 

Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog, pri čemer IP ugotavlja, da vložene zahteve prosilca namerno povzročajo organu neprijetnosti oziroma nevšečnosti. Glede na navedbe prosilca pa IP ugotavlja tudi, da prosilec pri tem posega v dostojanstvo organa.

 

Število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, vendar IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da je prosilec pri organu v obdobju od 4. 8. 2021 do 28. 9. 2021, torej v približno 2 mesecih, vložil, kar 19 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar nedvomno kaže na to, da ne gre za običajno ravnanje povprečnega prosilca po ZDIJZ. Ob tem pa IP pripominja še, da iz navedb organa v izpodbijani odločbi in posredovane dokumentacije izhaja, da je prosilec samo v devetih mesecih leta 2021 vložil pri organu preko 30 zahtev, med tem ko je organ v preteklih letih prejel v posameznem letu med 25 do 30 skupnih zahtev vseh prosilcev po ZDIJZ. Tudi to dejstvo kaže na ravnanje prosilca, s katerim prekomerno obremenjuje organ in otežuje njegovo poslovanje.

 

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilec prekomerno obremenil organ tudi z načinom vlaganja predmetnih zahtev oziroma vlog. Kot izhaja iz navedb organa v izpodbijani odločbi in posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi so posamezna precej obsežna, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ, kar je organ tudi podrobneje utemeljil, zato se IP v izogib ponavljanju sklicuje na navedbe organa v zvezi s tem. Upoštevaje navedeno pa je nadalje mogoče pritrditi organu tudi v delu navedb, da ima organ ogromno dela že s samim razporejanjem in knjiženjem vlog, ki jih pošilja prosilec. Prosilec je namreč sporočila naslavljal na več naslovov, četudi je prejel sporočilo s strani območne enote, odgovor nanj poslal še v glavno pisarno na sedež organa, svoja sporočila naslavljal na različne naslovnike, poleg novega besedila in novih dejstev pošiljal še stara sporočila, zato so sporočila obsežna in nepregledna, v takih sporočilih pa je med besedilom in slikovnimi dodatki postavil še zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se obravnava v posebnem postopku in se zato vodi posebej. Prosilčeva sporočila se tako v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju knjižijo v različne zadeve, vsak zaposleni pa obravnava svoj del sporočila, kar pomeni, da se delo pri organu podvaja, zadeve se knjižijo tako na območnih enotah kot na sedežu, poleg tega mora eno sporočilo vsebinsko obravnavati več pri organu zaposlenih javnih uslužbencev.

 

IP na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotavlja, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, je po oceni IP v obravnavanem primeru z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi in s posredovano dokumentacijo zadostno izkazal dejstva, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. IP v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja ponovno, ampak se sklicuje na navedbe organa v izpodbijani odločbi. Ker je prosilec v obravnavanem primeru že z načinom vlaganja vlog oziroma zahtev prekomerno zasipal organ z delom, to posledično predstavlja oviro za učinkovito delo organa, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih. V to se je IP prepričal tudi z vpogledom v posredovano dokumentacijo predmetnih vlog oziroma zadev. Iz narave in vsebine zahtevanih informacij tako izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev prosilca terja skupinsko delo celotnega organa in ne le uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja. Posledica takšne narave zahtev je upočasnitev dela organa tudi na drugih področjih (ne le na področju dostopa do informacij javnega značaja). Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bo organ v zakonskem roku uspel odločiti o  tolikšnem številu zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Poleg tega je potrebno v obravnavanem primeru upoštevati tudi dejstvo, da sta imenovani uradni osebi organa za dostop do informacij javnega značaja tržni inšpektorici, ki z nenadnim oziroma nesorazmerno povečanim pripadom zahtev za dostop do informacij javnega značaja ne moreta obravnavati prijav, opravljati inšpekcij in drugih nalog ali pa v precej zmanjšanjem obsegu, pri čemer IP ne dvomi v navedbe organa o obsegu dela, ki ga ima, predvsem tudi zaradi ukrepov v zvezi s COVID situacijo. In po oceni IP ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), ki določa, da je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. To pa ni le obveznost organa, temveč tudi ustavna pravica strank. V skladu z določbo 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustava omenja na tem mestu le dolžnosti pred sodiščem, seveda pa to ne pomeni, da nima enake dolžnosti uprava. V prid temu govori 22. člen Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic oziroma med sodstvom in upravo primerljivo varstvo.[14] Upoštevaje navedeno tako v obravnavanem primeru po oceni IP javni interes dobrega upravljanja pretehta nad interesom dostopa prosilca do dokumentov (upoštevaje sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03).

 

IP tako pritrjuje organu, da prosilec s svojimi vlogami oziroma zahtevami ni zasledoval namena ZDIJZ, temveč je želel otežiti delo organa, zoper katerega očitno ne skriva nesimpatij, na kar je opozoril tudi organ v izpodbijani odločbi, ko je izpostavil, da je prosilec sam zapisal, da pričakuje, da se bo stanje na trgu vendarle uredilo tako, da njegove aktivnosti in obremenjevanje spletnih predalov organa ter motenje pri drugih delovnih obveznostih ne bodo več potrebne. Po oceni IP je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita. Ob tem IP poudarja, da je organ pred izpodbijano odločbo o mnogih zahtevah prosilca po ZDIJZ odločil vsebinsko, kar nedvomno kaže na pripravljenost organa, da deluje transparentno in da je zlorabo pravice zatrjeval šele, ko je bilo razumsko nemogoče, da bi o zahtevah prosilca odločil drugače. IP se je kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja v vseh teh letih delovanja srečal že z raznolikimi vrstami zahtev (številčne zahteve, velik obseg zahtevanih informacij, ipd.), vendar takšnega primera vlog oziroma zahtev še ni obravnaval.

 

IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo. Ker načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena, kot že navedeno, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov, so za dosego tega cilja omejene tudi pravice strank. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. V zvezi s tem IP ocenjuje, da je mogoče predmetne vloge prosilca oziroma njegove zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, opisati kot ravnanja, ki ne predstavljajo poštene uporabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, da pri tem prekomerno obremenjuje delo organa in to iz razloga, ker se z načinom dela in odločitvami organa ne strinja. Slednje povsem jasno izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilca. Ob tem IP pripominja, da je pri organu samo v obdobju 1. 1. 2020 - 27. 9. 2021 evidentiranih 657 vhodnih dokumentov, ki so na organ prispeli z elektronskega naslova prosilca, pri čemer je 215 od teh dokumentov naslovil prosilec v obdobju od 31. 7. 2021 do 30. 9. 2021. Takšno število vlog v samo 9 mesecih leta 2021 je očitno nerazumno in presega vse meje zdravega razuma.

 

IP dalje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja prišla tudi v konflikt s pravico organa do dostojanstva (kot to organ izpostavlja tudi sam v izpodbijani odločbi), katerega ohranjanje je zagotovo v interesu družbe, saj bi se ob izgubi dostojanstva upravnih organov porušila celotna družbena ureditev, ustvaril pa bi se kaos, v katerem med drugim ne demokratične ne nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja ne bi bilo več mogoče izvrševati. Pravica organa do dostojanstva izhaja iz 109. člena ZUP, ki določa, da mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. Ta določba je povezana z določbo tretjega odstavka 111. člena ZUP, na podlagi katere lahko organ kaznuje z denarno kaznijo tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, ko je navedlo, da prvi odstavek 109. člena ZUP v bistvu pojasnjuje tretji odstavek 111. člena ZUP v tem smislu, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). IP ocenjuje, da je mogoče voljo zakonodajalca, da uzakoni interes družbe, ki je v tem, da se ohranja red pri delu in dostojanstvo organa, razbrati tudi iz že omenjenega 11. člena ZUP. Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«. Nesporno dejstvo je, da prosilec z obravnavanimi zahtevami izvršuje svojo pravico dostopa do informacij javnega značaja na nedostojen način, saj s svojimi izjavami in pripombami neprestano izkazuje dvom v strokovnost in način dela organa kot celote, torej vodstva in tudi zaposlenih inšpektorjev. Do tega se je konkretno opredelil tudi organ v izpodbijani odločbi. Nedvomno ni na prosilcu po ZDIJZ, da presoja strokovnost dela organa kot celote, ne glede na to, da gre za prosilca, ki je …. Prosilec tako ne samo v vlogah, ampak tudi med pritožbenimi navedbami, »žuga« organu s svojo kritiko njegovega dela oziroma strokovnosti, ko med drugim navaja, citirano:

  • »Da je prišlo do tako velikega števila obsežnih analiz in prijav, so vsaj eno leto vzroki na vaši strani. Večkrat sem pozval na bolj ustrezno obravnavanje prijav in sistematično izvajanje nadzora na osnovi teh celovitih prijav. Vaši odzivi so bili največkrat v obliki preozko usmerjenih izvedenih nadzorov in žal prevečkrat tudi ne povsem pravilnih.«.
  • »Vse moje aktivnosti so v enem letu in pol usmerjene izključno v to, da opozarjam na veliko neurejenost trga oziroma neurejeno ponudbo zaščitne opreme v času grožnje covid-19. Žal se k temu prispeva tudi neučinkovito delo nadzornih in drugih državnih organov ter inštitucij. Posledično se to seveda odraža tudi v nepravilnih nakupih in nepravilni ter neučinkoviti uporabi zaščitne opreme.«.
  • »Tudi sicer večji del obrazložitve odločbe povzema moje navedbe, ki spremljajo izvedene analize in prijave ter komentarje na (ne)odzivnost, ocene premajhne učinkovitosti, neustrezno izvedene posamezne nadzore, predloge in pobude za izboljšave itd…«.
  • »Pričakujem, da so moje zadnje analize in dodatne prijave zadosten dokaz za vse zgoraj navedeno in utemeljenost moje pritožbe na izrečeno zavrnitev zahtev po IJZ iz razloga »zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.«.
  • »Vse dodatne analize, ki so sledile tistim začetnim v prvi polovici lanskega leta in na katere se več ali manj niste ustrezno odzvali, so priloga te pritožbe. (stavek je poudaril sam prosilec, op. IP) Kot sem že večkrat navedel, vseh teh dodatnih analiz, prijav in potem še zahtev do IJZ ter ob tem vseh nepohvalnih, kritičnih in tudi nevšečnih komentarjev, ne bi bilo, če bi bilo v vse vgrajeno več kakovosti: narediti dobro že prvič (!).«.
  • »Tudi tiste »cvetke«, kot že v odločbi št. 090-27/2021-9 in kar je v novi odločbo še dodanega o mojem statusu nekdaj in danes, so povsem nepotrebne v obrazložitvi odločbe in tudi ne morejo biti razlog, da se mi zavrnejo zahteve do IJZ. Če je bilo to (komunikacija s prodajalci) mišljeno kot »zloraba«, naj vas spomnim, da ste v tem delu obrazložitve odločbe spregledali, da se je vaša stranka v postopku nadzora obrnila neposredno na mene na predlog vašega inšpektorja. Prav tako ste v zadevi … na strani 5 spodaj sedaj navedli samo eno plat medalje, v ničemer pa tudi drugih dejstev, ki ste jih ravno tako prejeli kot odgovor na »izraženo ogorčenje prokuristke podjetja«. Tudi niste v ničemer upoštevali njeno (in še do koga drugega) navedbo, da so inšpektorji ugotavljali in potrjevali, da je pri njih vse »o.k.« in »bp« ter podobno.«.

 

IP torej po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je tako sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.

 

Sklepno

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[15] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14.

[2] Besedilo predloga zakona je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013.

[3] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[4] Npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-413/98.

[5] Npr. sodba  Vrhovnega sodišča št. II Ips 247/94.

[6] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[7] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[8] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[9] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[10] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[11] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[12] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[13] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[14] Več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 14. členu.

[15] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.