prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilca sta od organa zahtevala dostop do informacij iz inšpekcijskih spisov. Organ je zahtevo prosilcev deloma zavrgel, saj je bilo v tem delu o zahtevi prosilcev že pravnomočno odločeno, deloma zavrnil zaradi neobstoja informacij, izjeme varstva vira prijave in varstva osebnih podatkov, v preostalem delu pa je zahtevi prosilcev ugodil in jima posredoval zahtevane informacije. Prosilca sta zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je IP v pritožbenem postopku zavrnil kot neutemeljeno, saj je ugotovil, da je bila odločitev organa na prvi stopnji pravilna in zakonita.

ODLOČBA:

Številka: 090-334/2021/2

Datum: 11. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilca) z dne 12. 10. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-95/2021-2 z dne 27. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilcev z dne 12. 10. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-95/2021-2 z dne 27. 9. 2021 se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilca sta dne 30. 8. 2021 po elektronski pošti pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer sta zahtevala naslednje dokumente:

• inšpekcijska zadeva št. … – vse fotografije upravne izvršbe opravljene dne 10. 7. 2009, ki so označene z datumom in uro nastanka,
• iz inšpekcijske zadeve št. … – kateri podizvajalec pogodbenega izvajalca ..., je z bagrom izvedel upravno izvršbo dne 10. 7. 2009. Prosilca želita pogodbo s podizvajalcem in zapisnik opravljenih del,
• inšpekcijska zadeva št. … – kopija celotnega inšpekcijskega spisa, vključno s popisom zadeve.

Organ je dne 27. 9. 2021 izdal odločbo št. 090-95/2021-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilcev za posredovanje vseh fotografij upravne izvršbe v zadevi št. …, označene z datumom in uro nastanka, zavrgel. Zahtevo prosilcev za posredovanje pogodbe in zapisnika opravljenih  del iz inšpekcijske zadeve št. …, iz katerih bo razvidno, kateri podizvajalec je za pogodbenega izvajalca dne 10. 7. 2009 izvedel upravno izvršbo, je organ zavrnil. Zahtevi prosilcev za posredovanje kopij celotne zadeve št. …, vključno s popisom zadeve, je organ delno ugodil, tako da je prosilcema posredoval v 3. tč. izreka odločbe navedene dokumente (39 dokumentov), s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Organ je zavrnil dostop do petih dokumentov iz zadeve št. …, saj so po vsebini prijave (4. tč. izreka odločbe). Glede prve točke zahteve je organ pojasnil, da je bilo o zahtevi na podlagi ZDIJZ že odločeno, in sicer z odločbo organa št. 090-13/2013/99, odločbo IP št. 090-135/2016-8, ki je pritožbo prosilcev zavrnil in sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1198/2016-22 z dne 11. 5. 2017, s katero je sodišče tožbo zavrnilo. Ker je bilo o enaki zahtevi prosilcev že pravnomočno odločeno in se dejansko stanje ni spremenilo, je organ zahtevo v tem delu zavrgel. Glede druge točke zahteve je organ pojasnil, da z dokumenti ne razpolaga. Organ razpolaga s pogodbo in dokumentom, iz katerega so razvidna opravljena dela pogodbenega izvajalca, ne pa tudi s podizvajalcem tega. Prosilca torej zahtevata informacijo, ki ne obstaja. Ker materializirani pogoj ni izpolnjen, je organ zahtevo v tem delu zavrnil. Organ je tretji točki zahteve delno ugodil, razen v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke (osebno ime, naslov, EMŠO, datum rojstva, lastnoročni podpis ipd.) Organ je zavrnil tudi dostop do dokumentov, ki so po vsebini prijave, skladno s tretjim odstavkom 5.a člena ZDIJZ. Skladno z ZIN je namreč inšpektor dolžan varovati tajnosti vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih je opravil oz. opravlja inšpekcijski nadzor. Posledično je organ varoval prijavitelja in vsebino prijave.

Prosilca sta vložila pritožbo zoper 1., 2. in 3. točko odločbe. V pritožbi sta navedla, da:

• so bile fotografije narejene v digitalni tehniki. Originali (ne fotografije, ki so v spisu), so torej shranjeni v digitalni obliki in opremljeni z datumom, uro in zaporedno številko nastanka. Prosilca zahtevata, da IP opravi osebni vpogled in pregled posnetkov, ali da to po nalogu opravi policija.
• mora zapisnik opravljenih del izvajalca obstajati pri pogodbenem izvajalcu ...,
• s prejetim popisom zadeve nista zadovoljna, saj predstavlja skrpucalo v zaščito zlorabe vladavine prava s strani gradbene inšpektorice. Iz popisa izhaja, da se popis zadeve in zapisnik št. … z dne 17. 8. 2020 razlikujeta, saj je zapisano, da so od št. 1-6 prijave, v popisu zadeve pa povsem nekaj drugega, prijave po 1. 7. 2016, ko se je stena zrušila, pa pomenijo ponarejanje dokumenta javnega značaja. Iz kazenske ovadbe z dne 6. 9. 2016 je razvidno, s katerim datumom so bile dejansko napisane prijave. Zapisnik o inšpekcijskem ogledu z dne 8. 3. 2013 dokazuje, da je inšpektorica opustila dolžno ravnanje, saj ni izdala odločbe, da gradnja ne povzroča nevarnosti. Iz zapisnika z dne 24. 5. 2017 se razbere, da je inšpektorica prejela drugo prijavo 9. 6. 2016, na podlagi prijave opravila ogled in izdala odločbo št. … z dne 5. 7. 2016. Navedene prijave v popisu zadeve ni navedene, ampak je naveden vpogled v uradne evidence. Iz številke zadeve … izhaja, da se je inšpekcijski nadzor začel že leta 2015 in da je inšpekcijska zadeva popolna zloraba vladavine prava, kar dokazuje kazenska ovadba z dne 9. 12. 2016. Prosilca navajata, da ko sta inšpektoratu poslala v reševanje dopis z naslovom »ponarejanje dokumentov javnega značaja, inšpekcijski spis je postal prijavni spis« z dne 25. 4. 2019, je gradbena inšpektorica, kot tožena stranka, zahtevala razgovor-posvet z okrajno tožilko, kar menita, da ni normalno. Ker je v popisu zadeve navedena tudi odločba št. … z dne 5. 7. 2016, ki je bila ključni dokaz za obsodilno sodbo na Okrajnem sodišču v Kranju, navajata, da je navedena odločba in vsi akti, ki so posledica imenovane odločbe, pravno nezakoniti – nični, saj je v odločbi naveden datum 1. 6. 2016, torej mesec dni pred navedeno zrušitvijo, ki je bila dejansko (očitno zrežirana) 1. 7. 2016. Ker se gradbena inšpektorica od 10. 9. 2009 do danes dobesedno pravno nezakonito izživlja nad prosilcema, pošiljata odgovor, ko je imenovana pošiljala v izterjavo že plačano upravno takso 18,10 evrov (velikokrat) in je zaradi opozarjanja na njena nezakonita ravnanja in številne upravičene pritožbe takoj zagrozila – izvedla novo denarno kazen.

Prosilca prosita za prednostno obravnavo pritožbe in obenem zahtevata ničnost odločbe št. … z dne 5. 7. 2015 in vseh izdanih aktov, ki so vezani na imenovano odločbo, ter takojšnje vračilo plačane denarne kazni (nezakoniti rubež pokojnin), ki je bila izrečena v znesku 12.000 evrov, z dnevnimi zamudnimi obrestmi.

Organ je pritožbo prosilcev odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-95/2021-4 z dne 20. 10. 2021, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilca pritožujeta zoper 1., 2. in 3. točko izpodbijane odločbe.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

O pritožbi zoper 1. tč. izreka izpodbijane odločbe

IP ugotavlja, da sta prosilca na organ naslovila zahtevo za dostop do istih dokumentov (fotografije upravne izvršbe), o katerih je organ prve stopnje odločil že z odločbo št. 090-13/2013/99 z dne 17. 5. 2016. Navedena odločba je bila izpodbijana pred IP, ki je pritožbo prosilcev zavrnil z odločbo št. 090-135/2016-8 z dne 11. 7. 2016. Prosilca sta odločbo IP izpodbijala pred Upravnim sodiščem v Ljubljani, ki je tožbo zavrnilo s sodbo opr. št. I U 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017. O zahtevi prosilcev za dostop do istih dokumentov je bilo torej že pravnomočno odločeno.

Četrta točka prvega odstavka 129. člena ZUP določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Glede na to, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilcev v tem delu zavrgel. Navedbe prosilcev, da so bile fotografije posnete v digitalni obliki in opremljene z datumom, uro in zaporedno številko nastanka, ni takšna okoliščina, ki bi pomenila, da je dejansko stanje v tem postopku drugačno, kot je bilo že v predhodnem postopku. Posledično sta prosilca vložila zahtevo za dostop do dokumentov, glede katerih je bila že izdana zavrnilna odločba, o zadevi je bilo že pravnomočno odločeno in dejansko stanje ali pravna podlaga se ni spremenilo. Odločitev organa je bila torej pravilna in zakonita.

O pritožbi zoper 2. tč. izreka izpodbijane odločbe

IP je sledil navedbi organa, da ta ne razpolaga s pogodbo in zapisnikom opravljenih del, ki bi bila sklenjena s podizvajalcem. Organ je namreč pojasnil, da razpolaga zgolj s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem in z dokumentom, iz katerega so razvidna opravljena dela pogodbenega izvajalca, ne pa tudi z dokumenti, ki se nanašajo na podizvajalca. Prosilca posledično zahtevata informacijo, ki pri organu ne obstaja.

Iz pritožbene zadeve ne izhaja noben sum, da organ prosilcema prikriva informacije, zato IP nima razloga, da ne bi sledil navedbi organa, da ta z dokumenti podizvajalca ne razpolaga. Prosilca v pritožbi tudi nista navedla nobenega takega argumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da organ z zahtevanimi dokumenti organ dejansko razpolaga. Prosilca sta namreč navedla zgolj, da bi dokumenti morali obstajati pri pogodbenem izvajalcu.

IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP organu tudi ne more naložiti, da pri pogodbenem izvajalcu preveri, ali obstaja zahtevana dokumentacija in da jo za namen postopka po ZDIJZ od njega tudi pridobi. ZDIJZ namreč te dolžnosti organom ne nalaga, hkrati pa tudi ne varuje pravice prosilcev od organov zahtevati, da želene dokumente pridobivajo od tretjih. Glede na to, da organ v času odločanja o zahtevi prosilca, z dokumenti podizvajalca ne razpolaga (in jih ni dolžan pridobiti od pogodbenega izvajalca), IP ugotavlja, da pritožbi prosilcev v tem delu ni mogoče ugoditi, saj jima organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahtevata prosilca in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

O pritožbi zoper 3. tč. izreka izpodbijane odločbe

IP ugotavlja, da je organ v tem delu prosilcema deloma ugodil in jima posredoval 39 dokumentov iz zadeve št. …, s prekritimi osebnimi podatki. Prosilca se v delu, v katerem je organ na dokumentih prekril osebne podatke, nista pritožila. Pritožila sta se na vsebino samih dokumentov, saj naj ti ne bi izkazovali dejanskih podatkov, informacije naj bi bile v dokumentih ponarejene, iz dokumentov izhaja opustitev dolžnega ravnanja inšpektorice, prav tako iz popisa domnevno niso razvidni vsi dokumenti. Prosilca zahtevata, da se odločba št. … z dne 5. 7. 2015 in vsi izdani akti, ki so vezani na navedeno odločbo, izrečejo za nične, prav tako zahtevata takojšnje vračilo plačane denarne kazni z zamudnimi obrestmi.

IP pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ dolžan presojati obstoj zahtevanih dokumentov in vprašanje, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja po 5. členu ZDIJZ, oz. ali je podana katera od izjem, zaradi katerih lahko organ prosilcu zavrne dostop do informacije (5.a člen oz. prvi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP v postopku po ZDIJZ nima pristojnosti, da bi kakorkoli posegal v vsebino zahtevanih dokumentov, kot tudi nima pristojnosti, da bi presojal zakonitost in pravilnost vodenja postopkov, v katerih so nastali zahtevani dokumenti. IP posledično organu ne more naložiti, da npr. popravi popis zadeve, da pridobi dodatne dokumente, da informacije na obstoječih dokumentih spremeni oz. da drugače vodi svoje postopke. IP prav tako nima pristojnosti, da bi izrekel odločbe upravnih organov, ki so nastale v okviru njihovih materialnopravnih postopkov za nične, kot tudi nima pristojnosti za vračilo plačanih denarnih kazni, saj so to vprašanja, ki se presojajo v okviru rednih in izrednih pravnih sredstev zoper odločbo, glede katere prosilca navajata, da je nična (in ne v pritožbenem postopku zoper odločbo organa po ZDIJZ). Pritožbeni postopek po ZDIJZ namreč ne varuje pravice prosilca posegati v odločitve organa iz drugih materialnopravnih postopkov. Glede na navedeno so pritožbene navedbe, vezane na 3. tč. izreka izpodbijane odločbe v celoti neutemeljene, saj ZDIJZ ni tisti postopek, v katerem bi prosilca v pritožbi navedene pravice lahko varovala.

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilcev pa neutemeljena, zato je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka